PISMA DO UREDNIKOT

Bi sakal samo da ve pozdravam Vas, i da vi go iskazham moeto iskreno zadovolstvo shto nekoj se zagrizhi za toa vo koja nasoka odi Makedonija, Makedoncite, a pred se kade odi idninata na nashiot mlad chovek. Ve podrzuvam vo Vashata namera da ja soberete dijasporata, shto i treba da se sluchi zashto samo zaedno mozheme da gi postigneme site celi. Od postarite nauchiv deka "Brat brata ne rani, no teshko mu koj go nema". Toa sme nie, samo raseani na site strani. Jas kako chlen na Pretsedatelstvo na Kulturno umetnichko drustvo "Pance Peshev", od Kumanovo, imav mozhnost da odam nadvor od Makedonija, i da sretnam mnogu Makedonci koi edvaj chekaa da ja slushnat makedonskata pesna, makedonskata igra. Zvukot na gajdeto i tapanot. Da ja vidam tradicionalnata makedonska nosija. Duri koga kje otideme nekade nadvor od zemjava svakjame shto sme i koi sme. Duri togash zatreperuva sekoja pora vo nas. I gordi sme shto sme Makedonci. Toa go pochuvstvuva i megju nashite vo Pariz ovaa godina. Bevme gosti na Crkovnata Zaednica Sv. Kiril i Metodi vo Pariz i pred nashite iselenici imavme mozhnost da pretstavime del od nasheto bogato folklorno bogatstvo. Toa e vo nekoj sluchaj misija. Da go prezentirame ona shto ni ostanalo od dedovcite. I najgolemo zadovolstvo na Festivalite shirum svetot e da se chue imeto Republika Makedonija, shto 2005 i 2007 se sluchi na festival vo Isuar, isto taka vo Francija. Pozdrav od nas i prodolzhete taka.

Boban Gjorgjievski