DO VLASTA, PARTIITE,
PRETENICITE ...
Pochituvani,
Na sobirot od 23 oktomvri ovaa godina, avtoritetno
voden od dvajca voditeli, VMRO-DPMNE se upati kon
postneovrhoviziranje. Vo funkcija na taa upatenost
ministerot Miloshoski pri posetata na Bugarija
polozhi venec na grobot na Hristo Matov, idejno
najnaglasenata figura na vnatreshniot vrhovizam -
neovrhovizmot.
Hristo Matov vo Skopje go izdaval vesnikot
“Sanstefanska Bugarija”. Taa Bugarija bila negov
ideal. Vo funkcija na toj ideal se stavil vo
usluga na bugarskiot general Ivan Conchev, zad koj
vo ramkite na dejnosta na Vrhovniot komitet stoel
knezot Ferdinand i bugarskata vlada. Prakkal
vrhovistichki cheti vo Makedonija. Znachi, slava
za Hristo Matov poradi posvetenosta za Makedonija
vo sostav na ”majka Bugarija”. Slava i za negovite
sodejstvenici Ivan Garvanov i Boris Sarafov,
sprema koi Todor Panica vo 1907 izvrshil smrtna
presuda izrechena od Serskiot revolucioneren okrug.
Matov mu bil uchitel na Todor Aleksandrov vo
Pedagoshkoto uchilishte vo Skopje. Go upatil meggu
neovrhovistite. Vo toj tek i vo funkcija na
bugarskiot dvor Aleksandrov ubival i ubival. Meggu
ubienite se i GGorche Petrov, vnukot od sestra na
Goce Delchev, Todor CHopov- “yverski ubien”, Jane
Sandanski, sandanisti i drugi, za koi e tugga
negovata “tatkovina Bugarija”. Slava i za Todor
Aleksandrov. Ubival za Bugarija, kako shto Kote od
Rulja ubival za Grcija, a Jovan Babunski za Srbija.
Todor Aleksandrov e posvetenik na “bugarskoto
pleme”. Vo knigata dokumenti, sodrzhinski so ime
“Se za Bugarija”, a od prireduvachot narechena “Se
za Makedonija”, na stranicite 57, 121, 195, 207,
261, 279, 289, 403, 521, 523... Aleksandrov veruva
deka e pripadnik na “bugarskoto pleme”. Da, na
bugarskoto tatarsko pleme.
Mesto za napomena: Nie Makedoncite sme naslednici
na antichkite Makedonci. Nasha slava e Aleksandar
Makedonski.
Ako ministerot Miloshoski, i bilo koj drug okolu
nego, gi otvori knigite na Eftim Gashev “Nashata
kauza“ i “Nepokor” kke se soochi so vistinata za
Hristo Matov, Boris Sarafov, Todor Aleksandrov i
nivnite sodejstvenici preku soochuvanje so nivnite
sledbenici, so koi Gashev bil vo Idrizovo. Ako
nekoj chitatel go intrigira koj e avtorot na ovie
redovi, moe e da kazham deka vo 1958 sum vkluchen
vo mrezha od VMRO-trojki, predvodena od Tome
Stefkovski i Filip Lazarevski, pritvoreni so
reshenie Kr.br.32/58 od 30. 01. 1958 na Okruzhniot
sud - Skopje.
Mojata poraka do Nikola Gruevski, prv chovek na
VMRO-DPMNE - da se zashtiti od
postneovrhovrhovizmot. Ako ne mozhe da me razbere
mene, neka se obide da razgovara so Eftim Gashev.
Kole Mangov
22 noemvri 2006, Makedonija
Da se slushne
nashiot glas
Predlagam otvaranje na nova stranica vo
Avstralisko-makedonskiot nedelnik (AMN), e
vrakkanje na gordosta na Makedoncite vo Avstralija,
za svojata nacionalna makedonska pripadnost, za
pomaganje na Republika Makedonija, za grizhata kon
okupiranite nashi makedonski brakka vo Grcija,
Bugarija i Albanija. Za poddrshka na naporite na
makedonskite iselenici vo Srbija, Hrvatska,
Bugarija da gi sochuvaat svoite nacionalni
obelezhja.
Na kraj, neshto i za nas, za nashata grizha ili
negrizha eden za drug, vo ovaa dalechna, no
prijatelska zemja, koja ni stana nova tatkovina
Avstralija. Se so edna cel - da ne se zaboravime
eden so drug, da ne se negirame ili da ne si go
vrtime grbot, koga kke si go slushneme nashiot
melodichen fonetski makedonski jazik, na ulica, vo
prodavnica na javni sportski, kulturni i na drugi
vrsti sobiri. Da go pomogneme i da go stimulirame
sekoj od nas, koj napravil i malku, spored
sposobnostite i mozhnostite, za ochuvuvanje i
prosperitet, na se shto e makedonsko.
Da gi podrzhuvame sposobnite i talentirani
Makedonci, koi se pojavuvaat na site polinja na
zhivotot, za tie da mozhat da n% pruzhat pomosh i
podrshka kako na ekonomski, taka i na nacionalen i
od politichki pogled.
Mnogu vazhna komponenta, vo pravilniot razvoj na
R. Makedonija, od koi i nie vo Avstralija sme
zavisni, vo izvesna merka, e da preku ovaa nova
stranica na AMN, go dademe i nashiot glas i
nashite predlozi za planiranje i sproveduvanje na
novi zakoni, novi pravci vo ekonomijata,
zravstvoto, kulturata, makedonskata istorija,
sproveduvanjeto na novite sistemi i voopshto za
reformite, koi treba najcelishodno, da si go
zavzemat svoeto mesto, vo novoto makedonsko
opshtestvo.
Nie (mislam na Makedoncite od dijsaporata) bevme
za primer i pomagavme da se smeni komunistichkiot
i socijalistichkiot sistem, vo “stariot kraj” i da
se vospostavi povekkepartiski demokratski sistem
na vlasta, togash e vredno i da tamoshnata Vlast
go chue i da go prifati nashiot glas.
Potrebno e da se istaknat nepravilnostite ili
nedostatocite, koi sekojdnevno se sluchuvaat vo
praktichniot zhivot, netochni iskazhuvanja koi
odat protiv Makedonskata nacija, a shto mozheme da
go prochitame vo makedonskite vesnici i
elektronskite mediumi, knigi, spisanija, na koi
avtori se Makedonci ili stranski drzhavjani od
makedonsko poreklo ...
Avtorite so kusi stati i konstruktivni predlozi,
kke bidat zabelezheni, a i predlozheni za tri vida
nagradi.
Na primer, za temite od nacionalen karakter,
nagradata kke mu bide vrachena na svecen nacin, na
8 Septemvri - Denot na nezavisnosta na Republika
Makedonija. Za temi od versko-organizacionen
karakter, nagradite kke bidat dodeluvani na Bozhik
ili na Veligden. Za temite od politichki i
demokratski karakter, kke se dodeluva nagrada na
najaktiven avtor i na aktuelna tema koja kke bide
prifatena od praksata vo sekojdnevieto ...
Se nadevam deka ovoj moj predlog kke dopre i do
Vas!
Janko Tomov,
Brizben, Avstralija, noemvri 2006
Jankotomovzhnjestnet.com.au
|
