Pochituvana ministerke Bakojani, povodot da vi gi napisham ovie rechenici e vasheto intervju, objaveno vo vesnikot ,,Dnevnik“ na 28.10.2006 godina.

Navistina, koga chovek gi prosleduva vashite razmisluvanja, vo forma na novinski zapis, a ne e mnogu upaten vo ponovata balkanska istorija, veruvam deka negoviot vpechatok mozhe da bide povrshen: deka odnosite meggu Republika Makedonija i Republika Grcija, na politichki i na ekonomski plan, se rechisi idealni, so iskluchok na dve sitnici - nepriznavanjeto od vasha strana na makedonskoto malcinstvo vo Grcija i se ushte grchkoto nesoglasuvanje za ustavnoto ime na nashata drzhava.

Meggutoa, Vashite izneseni fakti vo intervjuto se obichni refreni na edna stara grchka pesna. Ona shto Vie se obiduvate na svetot da mu go servirate kako grchka vistina mozhe da se nareche obichna shega. Vistinata ne se gleda na povrshinata na rekata, tuku taa se krie vo nejzinite dlabochini.

Bidejkki vo intervjuto govorite od pozicija na sila (postojano ni povtoruvate deka Vashata zemja e chlenka na EU i na NATO!), ne mozham a da ne Vi zabelezham deka zad vashata nasmevka se krie edna obichna zakana. Demek, makedonskiot voz kke trgnel kon Brisel ako Atina go blagoslovi negovoto trgnuvanje. A za da se izreche toj „bozhji“ blagoslov se bara Republika Makedonija da si ja stavi besilkata sama. Da se otkazhe od svoeto sveto ime. Da bidam jasen, kako shto velite Vie. Idninata na Makedoncite im ja kroite kako na nedefinirana rasa na nechija zemja. Shto kke i e na Makedonija Evropa so bezimeni zhiteli, so lugge chie ime e izopacheno?

Naglaseno ni frlate pepel vo ochite deka nema makedonsko malcinstvo vo Grcija, tuku samo muslimansko naselenie vo Istochna Trakija. Shto se krie zad ovaa „grchka demokratija“? Kje ve potsetam, iako obichno vie Grcite ne go slushate govornikot koj vi zboruva za zhivata makedonska istorija kraj Egejsko More.

1. Koga drugite narodi na Balkanot zboruvaat za minatoto, Vie toa go narekuvate slepilo, obichen shovinizam, bez chuvstvo za idninata. A na samite grchki politichari, pochnuvajkki od Venizelos pa se do Vas, minatoto vreme postojano vi e na jazikot. Se razbira, ima opravduvanje zoshto tolku Ve plashi toa takanarecheno „makedonsko minato vreme“.

Vo edno Vashe poraneshno intervju pobaravte od Turcija da mu se izvini na grchkiot narod za genocidot shto taa go izvrshila vo 1922 godina vrz grchkoto naselenie vo Mala Azija. A dali se zaprashavte Vie, kako poznata politicharka, zoshto niedna makedonska vlada dosega za povekke od polovina vek ne i go postavi istoto prashanje i na Grcija - za genocidot izvrshen vrz Makedoncite od strana na Grcite vo periodot od 1913 do 1949 godina?

2. Pochituvana ministerke Bakojani, ste se zaprashale li nekogash kade ischeznaa Makedoncite po vasheto vleguvanje vo nivnata zemja vo 1912 i 1913 godina? Jas samo kke Ve potsetam, za da bidam i jas jasen kako shto ste i Vie jasna vo intervjuto. Vo 1913 godina, begajkki pred grchkite polkovi, shto palea i ubivaa, samo od Kukushko i od Sersko pobegnaa nakaj Bugarija nad 100.000 iljadi nevini lugge. Za ovaa makedonska rana postojat podatoci vo povekke dokumenti. Gi nema samo vo Vashata atinska i solunska arhiva.

3. Vo Grchko-turskata vojna (1919-1922) grchkata armija, pod parolata „Da se proteraat Bugarite i Turcite“, vsushnost iskorna i zapusti celi makedonski naselbi. A na chelo na taa armija se borea i iljadnici Makedonci.

4. Vie dobro znaete, pochituvana ministerke Bakojani, deka najcrniot period za Egejska Makedonija e vremeto meggu 1924 i 1926 godina. Shto se sluchilo togash? Krazhba na zemja, na zhivoti, na crkvi, na grobovi! Kazhete mi nekoj primer od ponovata istorija vo koja samo za dve godini e izvrsheno vakvo nevideno zlostorstvo? Grcija beshe taa, neli, shto naseli vo zemjata egejska nad 600.000 iljadi prosfigi od Mala Azija i od crnomorskoto krajbrezhje. Koga pred nekolku godini begalcite od Kosovo, okolu 300 iljadi, nagrnaa kon vardarskiot del na Makedonija, cela Evropa se rasplachi. Mozhebi i Vie plachevte.

A zaboravate deka tie 600.000 tugginci, shto ne go znaeja nitu grchkiot jazik, vlegoa vo nechii gradovi i sela, naselija nechii imoti. I deka zaradi grabnata zemja, a povekke i poradi vashata Venizelovska i Karavangelovska politika, Makedoncite pochnaa masovno da go napushtaat svoeto ognishte i da zaminuvaat preku okeanite.

5. Nesfatlivo e vo zemja so tolku znachajna knizhevna kultura i istorija, so tolku poznata muzika, mladite pokolenija da ne znaat nishto za nastanite shto gi spomenav. Eve eden primer. Vo minatata godina sledev edna dokumentarna emisija na avstraliskiot televiziski kanal Es-Bi-Es, koja govoreshe za ponovata istorija na Grcija. Se redea vojnite: Balkanskite, Prvata svetska vojna, Vtorata... Nitu zbor za Grchko-turskata vojna, ili za Gragganskata vojna! Shto pokazhuva ovoj podatok?
Se plashite da ja kazhete vistinata. Nishto za porazite. Nishto za kolezhite. A posledniot genocid, za koj treba posebno da se izvinite, se sluchi tokmu meggu 1946 i 1949 godina, koga Grcija go napravi poslednoto etnichko chistenje na Makedoncite od Egejska Makedonija. Najprvin so 28.000 deca, koi ja preplavija Istochna Evropa, a potoa i so drugoto naselenie shto se krena so oruzhje protiv edna shovinistichka diktatura, potpomognata od Anglichanite i od Amerikancite.

Sepak, i pokraj 90-godishnoto ugnetuvanje, izrazeno vo povekke nechovechki formi, vrz starite zhiteli na makedonskata zemja kraj Egejot, denes, sakale ili nejkkele, od drugata strana na Nidze Planina, na Kozhuf, na Belasica i na Bigla zhiveat iljadnici i iljadnici Makedonci. Dostatochno e chovek da se prosheta niz Lerinsko, niz Vodensko, Negushko, Bersko, Kaljarsko... i samiot da se uveri deka tamu, vo taa „dolna zemja“, zhiveat lugge shto nikogash ne bile Grci i shto se plashat da se izjasnat javno deka se Makedonci. A deka ne ja kazhuvate vistinata pokazhuva ushte eden premolchen podatok: zoshto ne gi spomnuvate Albancite? I niv li gi skrivte?

6. Postojano zboruvate za vashata ekonomska dominacija na Balkanot. Ako e toa taka, treba taa vasha umeshnost da se pozdravi. Meggutoa, edno e da si donator (finansier) vo edna zemja, a drugo e okolu taa zemja da postavuvash nepremostlivi granici. Vashata zemja, vo odnos na evropskoto sfakkanje na poimot „granica“ se ushte e daleku od poimite: „otvorenost“, „doverba“, „pochit“, „demokratija“, „sorabotka...“

Ne e daleku od vistinata ako se reche deka makedonsko-grchkata granica za Makedoncite pretstavuva koshmar. Osobeno za nas koi sme rodeni tamu na Jugot i koi taa granica cel zhivot ja nosime kako prokletstvo.

7. I pokraj ogromnite nastojuvanja od dvete strani, svesni sme deka nema taka lesno da se iznajde prifatlivo reshenie za imeto Makedonija, a i za priznavanjeto na makedonskoto naselenie vo Grcija. Na koj kamen, na koj zbor vie se sopnuvate? Se sopnuvate na kamenot narechen minato. Primer: po Grchko-turskata vojna samiot Venizelos kke izjavi: „Nie ja izgubivme vojnata so Turcite, no ja dobivme Makedonija!“ Ili: vo vremeto koga Grcija gi pritiskashe evropskite politichari da ne ja priznaat Makedonija pod nejzinoto ustavno ime, togashniot premier na Grcija, Micotakis, za vreme na edna poseta na Francija, mu se obratil na gospodinot Miteran: „Gospodine pretsedatele, Vie znaete chija e Makedonija!“ A pretsedatelot mu odgovoril: „Znaeme, zashto nie Vi ja dadovme! Nie go potpishavme Bukureshkiot dogovor vo 1913 godina!“

8. Lesno e da se kazhe: „Nie sme sosedi, nie sme prijateli i nie sme partneri“. Ili: „Jas ne sum chovek shto go prekinuva zborot. Go cenam direktnoto zboruvanje, osobeno meggu dobrite prijateli“. Ako e taka, pochituvana ministerke Bakojani, zoshto togash ja chuvate makedonsko-grchkata granica postrogo i od deset berlinski yidovi za Makedoncite rodum vo Egejska Makedonija? Zoshto ne im go vrakkate drzhavjanstvoto? Zoshto ne im go vrakkate imotot? Zoshto im go gazite imeto?

Prijatelite neli si ja znaat kulturata, istorijata, jazikot. Ako chovek denes ja prosheta Elada nema nikade da chue makedonska pesna, ispeana vo ovoj del na Makedonija, ili nema da mu se podade raka ako toj chovek reche deka e Makedonec.

Zhal mi e shto ne go pochituvate makedonskiot jazik. Zashto ako imavte malku pochit kon nego, Vie kke znaevte deka na toj jazik pishuvaat desetina pisateli, rodum vo zemjata shto vi e podarena ne taka odamna, i deka vo nivnite dela opishana e edna sfinga shto na patnikot mu postavuva vakvo prashanje: Patniche, ako miluvash zhiv da go prodolzhish patot, odgovori mi - chija e Egejska Makedonija?

Sepak, kakov i da e odgovorot na patnikot, toj ja gubi glavata.

Avtorot e pisatel