|
Pochituvan
gospodine Stankovski
Prijatno iznenaduvanje za mene beshe Vashiot
komentar, vo minatiot broj na AMN (br. 960), pod
naslov: "Drugite progledaa, nie (Makedoncite, m.z.)
ostanavme slepci", vo vrska so predavanjata na
liderot na Partijata za chovekovi prava, pri
Gorniot dom na parlamentot na NJV, gospodinot
Petar Brin, za makedonskite aktuelni temi, za
stavovite i programata na ovaa humana partija,
pred se, nasocheni kon priznavanje na osnovnite i
nacionalni chovekovi prava na Makedoncite.
Petar Brin e javen poddrzhuvach i borec za
chovekovi prava na Makedoncite, i za chovekovite
prava na drugi nacionalnosti shto zhiveat vo
Avstralija, a na koi im se odzemeni ili zagrozeni
pravata. Aktivnosta na ovaa nova avstraliska
partija e vrz baza na Povelbatata za chovekovi
prava na Obedinetite Nacii, izglasana vo 1948
godina vo njujork. Petar Brin e Avstralijanec so
poinakvi nacionalni korenja, kako shto sme i site
nie, sto i peedesetinata nacionalnosti, koi se
drzhavjani na Avstralija. Vo druga prilika kke
pishuvam povekke za celite na ovaa politichka
partija vo NJV i blagodetite shto kke dojdat od
nejzinata aktivnost za Makedoncite i nivnata
suverena drzhava.
Gospodine Stankovski, Vie gi cenite izlaganjata i
aktivnosta na liderot Petar Brin, negovoto
zalaganje i pomoshta preku javnoto prikazhuvanje
na realnata slika, kako i toa shto toj nudi i
soodvetni reshenija. Jas ja cenam Vashata
poddrshka na ovoj golem humanist. So Vashata
poddrshka i podetalnoto zapoznavanje na
makedonskata javnost vo Avstralija, pravite
nekolku dobrini. Edna od niv e stimuliranjeto i
opravduvanjeto na angazhiranosta na zapadni
politichari, diplomati, istorichari, pravnici i
drugi lichnosti so razlichni profesii, koi se
nafatile da pomognat na napateniot makedonski
narod, koj nasekade po svetot so maki egzistira i
so peripetii i otpori ja gradi svojata idnina - za
opstanok i prosperitet na makedonskoto nacionalno
bitie i suverenost.
Janko Tomov, Brizben
Odgovor na pismoto
na Dushan Ristevski "MAnjA - mava po makedonskoto
bitie" (AMN, br. 959)
Vo Australian Macedonian njeekly vo vtornik na 20
fevruari, g-not Dushan Ristevski, sociolog i
opshtestvenik, besramno ja navredi organizacijata
vo koja i toj samiot beshe chlen preku 20 godini,
a voedno i pretsedatel na organizacijata dolga
niza godini. Tochno - kakov apsurd!
G-dinot Ristevski go pochnuva pismoto so denot na
koj Adresarot na makedonskata zaednica bil
promoviran. Kolku za informacija, na toj den
Makedonsko-avstraliskoto dobrotvorno drushtvo go
imashe svoeto 23-to godishno sobranie i
opshtestvenik so dolgogodishno iskustvo kako
Dushan, bi trebalo da znae deka na takvo sobranie
postoi Dneven red, Returning officer i protokol vo
koj nema mesta za prashanja nadvor od dnevniot
red.
Voedno ja pozdravuva inicijativata, posle 10
godini - konechno adresar. Posledniot beshe
izdaden vo 1997 koga toj beshe pretsedatel na
organizacijata i vo koj isto taka postoi slika na
Makedonija vo deneshni drzhavni granici.
Dokolku adresarot e namenet, kako shto veli toj,
za vladini i nevladini organizacii, a istovremeno
organizacijata koja go izdava adresarot e dotirana
od vladata na Avstralija, dali taa organizacija,
koja gi pochituva zakonite i pravilata na vladata,
ima politichka sloboda da pokazhuva karta koja
vladata na Avstralija ne ja priznava i dozvoluva
da se upotrebuva? Ne znam, ne sum politichar.
Dokolku sme site "svesni Makedonci", treba svesta
i da ja koristime, a shto chuvstvuvame vo srcata i
nosime vo dushata za Makedonija - e toa e sosema
druga prikazna.
Koga sme vekke kaj prikazni, ochigledno e deka g-dinot
Dushan ima nekoja skriena - mozhebi se vika
"Australian Macedonian Centre for njelfare Service
of Sydney Inc." Registrirana e na 10 januari 2005
(nekolku meseci otkako g-dinot Dushan ne beshe
reizglasan za chlen na drushtvoto) i registrirana
na negovo ime.
Sekoja chest!
Dokazhano e deka konkurencijata ne pravi site
poproduktivni, natprevaruvanjeto e aktivnost
zdrava za duhot, no ne na ovakov nechesen nachin,
ponizhuvajkki go trudot na site vraboteni vo
Drushtvoto vo izminative 24 godini, a voedno i
onie koi dobrovolno go dale vremeto i energijata
pomagajkki mu na Drushtvoto, vkluchuvajkki se i
samiot sebesi.
So pochit do site chitateli
Dragana Bozhinovska
Opshtestvenik i profesor po makedonski jazik i
literatura
|
