|
IZMINA VREMETO NA
NEVISTINI I SHPEKULACII
Gi islushav i dvete prodolzhenija od emisijata na
Makedonskata televizija pod naslov "Kompaniski
crvi" koja radioto tripati zet ja emituvashe za
tukashnite slushateli. Moram da kazham, bev
shokiran od toa shto go chuv. Vednash se obidov
preku telefon da vospostavam vrska so urednikot na
tripati zet i go kazham svoeto mislenje, za zhal
ne uspeav.
Zatoa, odluchiv moeto reagiranje da go iskazham
preku pechatenite mediumi. Ne mozham da ne go
kazham svoeto mislenje deka taa emisija e mnogu
shtetna po edinstvoto na Makedoncite vo Avstralija,
osobeno vo crkovniot zhivot, koj godinava
navrshuva 47 godini.
Poznat e faktot, a tie shto dosega ne znaele, eve,
neka nauchat deka prva Makedonska pravoslavna
crkva, von celokupnata etnichka teritorija na
Makedonija, po sozdavanjeto na makedonskata
drzhava vo Federativna Jugoslavija, deneshna
samostojana Republika Makedonija, e crkvata "Sv.
GGorggi" vo Melburn. Vo crkvata "Sv. GGorgi" na 7
avgust 1960 g. domoroden makedonski vladika, dedo
Naum go zapali prvoto kandilo na radost i
zadovolstvo na Makedonicte vo Melburn i poshiroko.
Toa beshe golemo dostignuvanje na inicijatorite za
sozdavanje makedonska crkva, a ne kako shto
tendenciozno se tvrdi vo emisijata deka za biznis
so izgled na fabrika bila sozdadena crkvata "Sv.
GGorggi". Treba da se naglasi vistinata deka
inicijatorite, poddrzhani od Makedonskiot narod,
nadminaa mnogu teshkotii i prechki dodeka crkvata
ja registriraa so imeto "Makedonska pravoslavna"
vizavi otporite shto togash gi pravea postojnite
pravoslavni crkvi ovde, pred se Grchkata i
Srpskata.
Kolku da se podigaat poinakvi mislenja od
postojniot fakt, nikoj ne mozhe da ja porekne
vistinata, deka sozdavanjeto na crkvata "Sv.
GGorggi" vo Ficroj otvori nova, svetla stranica vo
ponovata istorija na Makedonskata pravoslavna
crkva i deka go raschisti patot za sozdavanje
makedonski pravoslavni crkvi, kako vo Avstralija,
taka i vo drugite prekuokenski demokratski drzhavi:
SAD i Kanada, pokasno i vo Evropa. Samo tie shto
ne ja znaat vistinata i na tie shto im se servira
nevistina, kako shto e sluchajot so tvorcite na
emisijata: "Kompaniski crkvi", mozhbi kke mozhat
da i poveruvaat na nevistinata i da gi negiraat
vistinskite fakti. Toa ne samo shto ne e chesno,
tuku e usluga na tie shto ne negiraat i crkovno i
nacionalno.
Tokmu zatoa, na poznavachite na vistinata, a
spored moe dlaboko veruvanje, tie se mnozinstvoto,
im se nametnuva prashanjeto: SHto e celta na taa
emisija, na kogo mu sluzhi, i so takva li "informacija"
treba da gi opravdaat svoite skapi patuvanja do i
niz Avstralija shto makedonski narod so 360.000
nevraboteni grchevito se bori protiv golata
egzisencija, go plakka toj luksuz. No da se
navratam na emisijata.
Na samiot pochetok se vide deka emisijata ne se
sovpagga so vistinata, deka e ednonasochna,
tendenciozna, navredliva, i so mnogu
protivrechnosti. Izjavite na uchesnicite vo
emisijata go potvrduvaat toa. Za da se napravi
analiza na celokupniot material potrebno e mnogu
vreme i prostor za se da se napishe. No ete, na
primer da se navratime na izjavata na gospodinot
od Melburn, koj zboruvashe za crkvata "Sv. GGorgi".
Toj mnogu zholchno ja negirashe nejzinata crkovna
dejnost, rechisi i nacionalna. Duri si dozvoli da
reche deka crkvata "Sv. GGorggi" ne bila gradena
za crkva tuku za fabrika i deka inicijatorot kako
shto go nareche Risto Altis, si otstojal na zborot,
ja prodal za fabrika. Samo za potsetuvanje, kako
nejzin dolgogodishen aktivist i povekkegodishen
pretsedatel i sekretar na Upravata pri crkvata "Sv.
GGorggi" imav chest da bidam uchesnik na mnogu
znachajni nastani vo crkovniot zhivot, kako i na
mnogu Eparhiski sobranija, kade se donesuvaa
kluchni odluki. Crkvata "Sv. GGorggi" za celoto
toa vreme, se do doagganjeto na mitropolitot dedo
Petar, ja igrashe glavnata uloga vo crkovniot
zhivot. Toa na nekoj nachin, ne samo shto
nemozheshe da go premolchi i dedoto Petar koga ja
osvetuvashe novoizgradenata crkva "Sv. GGorggi" i
Presveta Bogorodica" vo Eping na 7 maj 1995 g., pa
reche: "Crkvata "Sv. GGorggi" e zarodish na
crkovniot zhivot na Makedoncite i zatoa taa e
majka na site makedonski pravoslavni crkvi vo
Avstralija". Za pokasno, za mene se ushte od
nepoznati prichini, si dozvoli Toj istiot vladika
na radioto SBS vo intervjuto so Boris Trajkov, za
istata crkva da reche deka e pod jurisdikcija na
Bugarska pravoslavna crkva. Od toa proizleguva
prashanjeto: Koja e vistinata? Ima li od toa
pokontraverzna vest!? Vo kontekst na toa
zasluzhuva slushatelot da ja slushne vistinata i
za g. od Melburn koj mnogu lesno se otkazha od
svojot del vo rabotata na crkvata "Sv. GGorggi",
poreknuvajkki ja nejzinata crkovno-nacionalna
misija. Vistinata e ovaa. Istiot toj so godini
raboteshe vo Upravata na crkvata "Sv. GGorggi",
soglasno nejziniot Pravilnik, se do onoj moment
koga od chlenstvoto ne dobi povtorno doverba da
bide chlen na Upravata. Za nego do togash taa
beshe vistinska makedonska crkva zashto vo
sprotivno toj nemashe da se crkvuva vo nea, zaedno
so chlenovite na semejstvoto.
Ponatamu, crkvata "Sv. GGorggi" nikogash ne se
otkazha od Makedonskata pravoslavna crkva.
Naprotiv, taa gi poddrzhavashe site zalozhbi na
Makedonskata pravoslavna crkva za organiziranje na
crkovno-nacionalniot zhivot na Makedoncite vo
Avstralija. Za volja na vistinata taa e inicijator
i za osnovuvanje na Eparhiskiot zhivot. Go
organizira i svika Osnovachkoto eparhisko sobrnie
vo januari 1971 g.. Najsovesno gi ispolnuvashe
site obvrski od finansov karakter kon Eparhiskiot
upraven odbor i kon MPC. Vo taa nasoka, pokraj
drugoto, beshe i najgolem daritel vo namenskiot
fond za kupuvanje na eparhiskata kukka na Plentz
Rd. vo Preston vo 1992 koga dade $10.000. Da ne gi
nabrojuvam drugite dobrovolni podaroci shto gi
davashe na crkvite vo Avstralija i R. Makedonija.
Se razbira, kako shto beshe kazhano vo emisijata,
preku svoi pretstavnici zede uchestvo i vo
rabotata na Crkovno - narodniot sobor na MPC shto
se odrzha vo Kalishta R.M. 1974 g., koga se donese
noviot ustav po proglasuvanje na MPC za
Avtokefalna, i koga vo istiot ustav se pomesti
posebno poglavje "Za ustrojstvoto i rabotata na
crkovnite opshtini vo stranstvo". Ovie
potsetuvanja neka posluzhat na chitatelot da ja
sfati vistinskata sostojba za crkvata "Sv. GGorggi"
i dali go zasluzhuva zborot "kompaniska crkva"
Ako beshe taka, zoshto togash, bez nikakvo
uslovuvanje dedovcite g. Petar i g. Stefan ja
osvetija relociranata crkva "Sv. GGorgi so vtoriot
prestol na Presveta Bogorodica" vo Eping, shto
beshe izgradena so blagoslov na Sinodot na MPC, na
chelo so togashniot poglavar g.g. Gavril, koj
lichno ja potpisha odlukata za relokacijata.
Vistinata e slednata: Upravata i vernicite na taa
crkva dojdoa vo sudir samo so g. Petar bidejki toj
kako pretsedavach na Eparhiskoto sobranie shto se
odrzha vo crkvata "Sv. Ilija" vo juni 1995,
vednash po osvetuvanje na crkvata, ne gi prifati
za legalni delagatite od manastirot "Sv. Kliment"
vo Kinglejk i od crkvata "Sv. GGorggi", koi za
vreme na vladicite Kiril i Timotej, so odluka na
Eparhiskoto sobranie shto se odrzha vo Sidnej 1986
g., na koe lichno prisustvuvav, bea prifateni za
legitimni pretstavnici na Manastirot zashto vo
Avstralija kako shto site znaeme do skoro, nemashe
nitu edno monashko lice. Ponatamu, kako shto beshe
naglaseno, ne znam od koi prichini g. Petar
upravata i vernicite pri crkvata "Sv. GGorggi" po
svoja volja ili od pogreshna informacija ja
podredi pod jurizdikcija na Bugarskata pravoslavna
crkva. Namesto da se smiruvaat rabotite i se trgne
po nekoj pat na koj kke se pochuvstuva vistinska
hristijanska ljubov i vidliv napor za smiruvanje
na predizvikanite strasti od dvete strani,
negovite sorabotnici na chelo so nekoi od
sveshtenicite nasilno vlegoa vo crkvata "Sv
GGorggi i Presveta Bogorodica" vo Eping, zaradi
shto po sila na demokratskite zakoni koi go
osuduvaat nasilieto, bea otstraneti, a na g. Petar
so sudsko reshenie mu beshe zabaneto vleguvanje vo
crkvata.
Sekoj eden shto ne mozhel da dopre do ovaa vistina
i ima zhelba de se uveri vo toa hrabro neka
pogledne vo vistinskite fakti. A ne vo tie shto se
pravat po narachka, bez da se pogledne preku
ogradata na drugata strana. Da povtoram, sudirot
na Upravata i vernicite pri crkvata "Sv. GGorggi"
i drugite shto gi tretiraat za "kompaniski" e
sudir so vladikata Petar, zaradi negoviot lichen
odnos, koj se pokazha neprifatliv za zachuvanje
edinstvoto na crkvniot zhivot, integritetot na
crkovnite opshtini i nivnata sopstvenost,
zagarantirana so pravilnicite na ovdeshnata vlast.
A toa shto se shpekulira so staratelstvo na
Makedonskata pravoslavna crkva na vkupniot imot,
spored mene e prikazna za tie shto pomalku znaat
za ustrojstovto na crkvata. Poznato e deka so
imotot dvizhen i nedvizhen upravuvaa i sega
upravuvaat opshtinski, eparhiski i Arhiepiskopski
upravni odbori sostaveni od delegirani chlenovi na
upravite odnosno crkvite i od sveshteni lica.
Zatoa krajno vreme e da se prestane so blefiranja
i shpekulacii. Ne zasluzhuva ovoj chesen narod da
bide manipuliran i zaveduvan od bilo koi drugi
interesi namesto da se zacvrstuva i afirmira
opshtestveniot makedonski crkovno-nacionalen i
kulturno-prosveten zhivot.
Kocho KALINChEV
Melburn
|
