FELJTON

PRIKAZNA ZA MAKEDONIJA (10)

Bozhikj vo Mavrovo

Starite zheni delumno si ja nosat nosijata - duri i sred leto debeli volneni zdolnici so vezbi. Nekogashnata crkva, chii ostatoci naleto se podavaat od veshtachkoto ezero, sega lezhi na suvo, zaveana vo sneg. Zime, za dobivanje struja, postojano mora da se pushta golem del od vodata, a otkako kje se stopi snegot, ezeroto povtorno kje se napolni

Dolinata lezhi vo bleskava soncheva svetlina vo seta nejzina ubavina. Pred mavrovskata crkva Sveti Nikola - novoizgradena kraj ezeroto i odnatre mnogu vpechatlivo zhivopisana - mladiot pop go mete tremot: Toj ima bradichka, moderni ochila, chevli za sneg i ednovremeno zboruva na mobilniot telefon. Parkiralishteto pred crkvata e raschisteno, zashto vecherva ovde kje se pali tradicionalniot bozhikjen ogan.
Vo mestoto ima nekolku hoteli i golem broj voshituvachki, delumno mnogu luksuzno opremeni vikendichki. No, Mavrovo e isto taka i malo selo shto funkcionira sosema normalno, so grobishta, so uchilishte i so nekolku mali prodavnici za zhivotni namirnici. Starite zheni delumno si ja nosat nosijata - duri i srede leto debeli volneni zdolnici so vezbi. Nekogashnata crkva, chii ostatoci naleto se podavaat od veshtachkoto ezero, sega lezhi na suvo, zaveana vo sneg. Zime, za dobivanje struja, postojano mora da se pushta golem del od vodata, a otkako kje se stopi snegot, ezeroto povtorno kje se napolni. Bidejkji nema dovolno naogjalishta na jaglen, Makedonija svojata struja ja proizveduva i od veshtachki ezera, kakvi shto vo zemjata gi ima navistina mnogu.

Nokjno skijanje

Megjutoa, Mavrovo e najomilenoto zimsko sportsko mesto vo Makedonija - na infrastrukturata, vistina, itno i se potrebni investitori, no planinite se impresivni, snegot e zagarantiran. Mestoto e oddalecheno samo chas i polovina od glavniot grad i, nasproti drugite skijachki predeli vo Evropa, ima golema prednost shto ne e tolku prenatrupano. Dolu vo dolinata, vistina, ima ogromen metezh - znachi, ako saka, chovek mozhe da jurne vo nego. No, pistite gore voopshto ne se prepolni. Za vreme na vikendite, od sedum chasot navecher do polnokj, ima nokjno skijanje - moshne omileno zadovolstvo za koe doagjaat mnogu mladi lugje. Togash, nad dolinata sveti mesechinata, od daleku se slusha laezh na kuchinja, snegot krcka pod stapalata, i, ednostavno e prekrasno. Chovek se chuvstvuva zashtiten i nebare e vo rajot.

Badnikov ogan

Na 6-ti januari, na pravoslavniot Badnik, se se vrti okolu oginot. Ovoj obichaj se praznuva nasekade vo Makedonija. Navecher, vo sedum chasot, se zapaluva golem kup drva. Vekje desetina godini, ovde, kraj ognov, se srekjavaat sosedite na sedumte kukji shto se blizu do crkvata. Najnapred se krshi eden golem, domashen somun, i sekoj dobiva del. Onoj shto vo nego kje ja najde parichkata, slednata godina kje ima najgolema srekja i uspeh. Site nosat so sebe dabovi granki shto gi frlaat vo ognot. Kolku iskri kje napravi zapalenata granka, tolku pari kje se zarabotat slednata godina.
Od popot, ima prethodno krstena voda za pienje. Ako chovek so nea si go navlazhi cheloto, toa kje donese ushte povekje srekja vo novata godina. Na edna improvizirana masa, so mnogu svekji, ima toplo vino i topla rakija, chaj, sok, pecheni kosteni, turshija, soleni kikiritki, slatki, keks, ovoshje, suvi urmi i smokvi. Sosedite zboruvaat edni so drugi i bez nikakov red i site se srekjni. Decata trchaat naokolu so volshebni svekji, od eden tranzistor odeknuva glasna makedonska muzika. Sevo ova voopshto ne izgleda kako nekakva religiozna priredba, tuku povekje kako zhizneradosna, vesela sredba na sosedi, sepak, so blagoslov na popot. Tolku e studeno shto mineralnata voda vo plastichnite shishinja e zamrznata. Site stojat sosema blizu okolu razgorenata gramada drva, i chekaat taa da se strupoli. (Vprochem, taa prodolzhuva da se zhari i slednoto utro.) Iskrite letaat kon neboto, se slusha potpuknuvanje i krckanje. Se zapiraat avtomobilite shto se na pominuvanje, se pozdravuvaat prijatelite, se kanat na po edna goltka. A okolu deset chasot se odrzhuva, za vakvo malo selo, vchudoviduvachki golem ognomet.

Kokino

Severot na zemjata - vo najbukvalna smisla na zborot - e poln so prekrasni, interesni, pejzazhni neobichnosti. Tuka e najnapred Kokino, praistoriska opservatorija otkriena vo 2001 godina, slavno kulturno bogatstvo. Navistina, sekoj vo zemjata se gordee so ovoj makedonski Stounhendzh. Bizarniot karpest masiv shto sedi na prestolot na edna masivna planina, ednovremeno e i mnogu impresiven. Natrupanite, vo najgolem del raspukani, kameni formacii gore na platoto, nalikuvaat delumno kako stari urnatini, delumno kako predel od krateri. Kamenjata zrachat so izrazito svoevidna magichna fascinacija. A ovdeshnite dimenzii se monumentalni - shirochinata na predelot shto se protega pred choveka, silata na vetrot tuka gore.
Eden chovek sednat pod edna senka od granki i plastika, za edno evro mu nudi dvojazichen prospekt so visok sjaj, kvalitativno mnogu dobro napraven, na sekoj posetitel shto kje uspee da se iskachi po strmiot pat nagore. Vo nego se opishuva deka od vtoriot milenium od nashava era ovde, na razlichni zaseci, mozhat da se nabljuduvaat poziciite na Mesechinata i na Sonceto. Potoa, chovekot voodusheveno ja objasnuva sekoja i najmala puknatina i nejzinata nasoka na gledanje. Koga chovek stoi ovde gore, nesakajkji si go postavuva prashanjeto: Koj se stoel ovde vo poslednive 4000 godini i gledal nadolu vo shirokata ramnica? I shto li razmisluvale pritoa tie lugje?

Kamenite kukli

Neobichni i ne pomalku impresivni se i poznatite kameni kukli kaj Kuklica, vo blizinata na Kratovo. Spored legendata, prezreniot ljubovnik ovde gi skamenil svatovite. Mnogute posetiteli, shto denes doagjaat kako gosti na ovaa "proslava", izgledaat mnogu malechki vo sporedba so okolu 120-te "skameneti dzhinovi". Vo realnosta tie, se razbira, se "samo" stari bizarni karpesti formacii nalik na barok, koi nastanale so erozija na skamenetata lava. I pokraj "tragichnite okolnosti", svatovite izgledaat navistina veselo. Vo sredinata stojat nevestata - koja navistina izgleda kako zhena - i mladozhenecot, do niv devericata so silni kolkovi. Naokolu stojat svedocite i grupata gosti. Nasekade i se dava malku prostor na fantazijata, ovde-onde po nekoja tablichka objasnuva kaj treba da se gleda. Celinata stoi vo nekoj vid priroden amfiteatar.
Na planinskata padina pasat crno-beli kozi i kravi i so svoite dzvonchinja ja sozdavaat muzikata za svadbenata veselba. Kamenite kukli se mnogu posetuvani, iako chovek mora da vozi tri kilometri preku polska pateka. Ubavo e shto ova ne go izmislil nekoj turistichki menadzher, tuku shto sluchajnostite na prirodata gi raduvaat ovdeshnite posetiteli.

(kraj)