К И Р И Л И Ц А

 

O N L I N E

 

SVET

"TAJMS" ZA PARLAMENTARNITE IZBORI VO IRAK

Izborite nosat "svetla idnina"?!

"Demokratijata shto poleka se stabilizira vo Irak i' prkoseshe na smrtta i na nasilstvata pred i za vreme na izborite shto se odrzhaa vo taa zemja", pishuva Tajms, objasnuvajkji deka bombashkite napadi ne gi sprechile lugjeto da se pojavat na izbirachkite mesta i da glasaat na vtorite izbori vo Irak po soboruvanjeto na rezhimot na Sadam Husein. Spored prvichnite proceni na Drzhavnata izborna komisija, oddzivot se dvizhi megju 50 i 65 procenti. "Izborite se predvesnik na svetlata idnina, zashto milioni Irachani ne se isplashija da glasaat, bez ogled na zakanata deka lesno mozhe da bidat ubieni", pishuva Tajms.
Po izborite, i amerikanskiot pretsedatel Barak Obama im chestitashe na Irachanite. Toj veti deka SAD kje se pridrzhuvaat do svoite vetuvanja i deka kje prodolzhat so dogovorenoto povlekuvanje na vojnicite od Irak. "Do krajot na avgust kje go zavrshime borbeniot angazhman, reche Obama.


NIGERIJA

Nad 500 lugje se zaklani so macheti!

Najmalku 500 lugje, megju koi golem broj zheni i deca, bile ubieni vo odmazdnichki napad za vreme na burnite megjukonfesionalni sudiri vo blizina na nigeriskiot grad Dzhos. Spored guvernerot na drzhavata Plato, uapseni se 95 lugje. Tri sela chii zhiteli se od etnichkata grupa Berom bile napadnati od nomadi od lokalnoto pleme Fulani, koi so mrezhi i so stapici za zhivotni gi "lovele" lugjeto i na krajot gi kolele so macheti! Vrshitelot na dolzhnosta pretsedatel Gudlak Dzhonatan objavi "maksimalna trevoga" za site sili za bezbednost vo Plato i vo sosednite drzhavi, so cel konfliktot megju hristijanite i muslimanite da ne izleze nadvor od segashnite granici. Vo reonot na Dzhos, grad shto e lociran megju muslimanskiot sever i hristijanskiot jug na Nigerija, redovno izbuvnuvaat nemiri na religiozna ili etnichka osnova.


NOVA AFERA GO TRESE VATIKAN

Bratot na papata e vmeshan vo seks-skandal

Po serijata obvinuvanja za seksualno maltretiranje deca od katolichki sveshtenici vo Holandija i vo Germanija, Vatikan go trese ushte eden skandal: vo afera za zloupotreba e vmeshan i bratot na papata Benedikt Shesnaesetti, monsinjor Georg Racinger (86), koj vekje 30 godini rakovodi so detskiot hor vo uchilishteto Regensburger Dompacen vo Bavarija! Ovie obvinenija se najshokantni za katolichkite vernici i za germanskata javnost, tokmu poradi faktot shto i samiot papa pogolemiot del od svojot sveshtenichki zhivot go pominal vo episkopijata Regensburg. Franc Vitenbrink, germanski kompozitor koj zhiveel vo istoto uchilishte do 1967 godina, ja opishuva taa institucija kako mesto vo koe vladee sofisticiran sadizam i kade shto kaznuvanjeto e povrzano so sladostrasta.


Gjavolot vlegol vo Vatikan!

"Gjavolot i demonski sili se infiltrirale vo sredishteto na Vatikan", pishuva Tajms, povikuvajkji se na tvrdenjeto na glavniot isteruvach na gjavoli vo Svetiot stol, katolichkiot sveshtenik Gabriele Amort, koj vo Vatikan vekje 25 godini ja izvrshuva taa funkcija, deka sluchaite so pedofilija megju sveshtenicite i raznite seks-skandali shto podolgo vreme ja potresuvaat Katolichkata crkva se najdobar dokaz za toa deka "gjavolot se infiltriral" vo Vatikan. Kako dokaz za deluvanjeto na demonskite sili vo sedishteto na Katolichkata crkva, Amort ja spomenuva i borbata za vlast vo crkovniot vrv, a osobeno podatokot za koj tvrdi deka e tochen, deka "mnogu od kardinalite ne veruvaat vo Isus"?!


RUSIJA

Putin go voskresnuva Sovetskiot Sojuz?

Vladimir Putin se podgotvuva za vrakjanje vo Kremlj vo 2012 godina i kje se obide da go obnovi SSSR, ocenuvaat ruskite analitichari po povod najnovite geopolitichki vizii na shefot na ruskata vlada, koj izgleda e reshen da izgradi novo carstvo - Evroaziska unija. Takov razvoj na nastanite navesti zamenikot na Putin, Igor Suvalov, so izjavata deka Rusija mozhe da ja ukine rubljata i da vovede zaednichka parichna valuta so Kazahstan i Belorusija! Trite drzhavi, koi vekje imaat zaednichka trgovska unija, planiraat formiranje edinstven ekonomski pazar do 2012 godina. Putin upati povik za uchestvo vo unijata i do noviot ukrainski lider Viktor Janukovich. Ako Kiev mu pristapi na proektot, zaednichkata ekonomska sfera bi ja opfakjala "golemata chetvorka" republiki od sovetskata era, koi zaedno imaatat 213 milioni zhiteli od EU do Kina.


FRANCIJA

CIA go "najala" celo selo so LSD

Vo 1951 godina CIA sprovela eksperiment so LSD vo edno selo vo Juzhna Francija, chij ishod bil pet mrtvi, a desetina zavrshile vo bolnici za umstveni narushuvanja, tvrdi amerikanskiot novinar H. P. Albareli, vo svojata kniga Strashna greshka: Ubistvoto na Frank Olson i tajnite eksperimenti na CIA za vreme na studenata vojna. Idilichnoto i mirno selo Pont Sen Esprit vo 1951 godina bilo pogodeno od misteriozen bran na ludilo, za koe togash mnogumina mislele deka e posledica na "prokolnatiot leb" na lokalniot pekar, koj bil obvinet deka go kontaminiral lebot so halucinogeni pechurki. No, Albareli tvrdi deka lebot bil "zachinet" so LSD, a toa go bazira vrz istragata na smrtta na Frank Olson, biohemichar na CIA, koj pod somnitelni okolnosti vo 1953 godina padnal od 13. kat na oblakoder. Avtorot na knigata tvrdi deka CIA i Oddelot za specijalni operacii vo periodot od 1953 do 1965 godina ja testirale drogata LSD i na nad 5.700 amerikanski vojnici bez nivno znaenje.


BRITANIJA

Si gi siluval kjerkite 25 godini

Britanskite vlasti se izvinija poradi toa shto socijalnite sluzhbi ne uspeale da im pomognat na dvete sestri koi celi 25 godini gi siluval i gi tepal nivniot tatko. Vo dveipoldeceniskoto sek sualno maltretiranje sestrite zabremenile 18 pati i rodile sedum deca! Socijalnite sluzhbi priznale deka, i pokraj toa shto vo 35 godini semejstvoto go posetile stotina socijalni rabotnici od 28 drzhavni institucii, tie ne uspeale da pomognat. Tatkoto vo 2008 godina bil osuden na dozhivoten zatvor za nad 1.000 siluvanja na kjerkite, koi pochnale koga devojchinjata bile na vozrast megju 8 i 10 godini. Za da ne bide otkrien, tatkoto so semejstvoto se selel duri 67 pati.


Karlos Slim e najbogatiot chovek na svetot

Meksikanskiot biznismen Karlos Slim e najbogat chovek na svetot, pred Amerikancite Bil Gejts i Voren Bafet, objavi magazinot Forbs. Bogatstvoto na Slim iznesuva 53,5 milijardi dolari, osnovachot na Majkrosoft Gejts poseduva 53, a investitorot Bafet 43 milijardi dolari. Portparolot na Slim odbi da gi potvrdi procenite na magazinot i reche deka tie ne gubat vreme na takvi presmetki, no gi pozdravi navodite velejkji deka im e milo shto Slim go smetaat za najdobar biznismen vo svetot. "Vkupnoto bogatstvo na milijarderite ovaa godina porasna na 3.600 milijardi dolari, dodeka lani beshe 2.400 milijardi", veli glavniot urednik na magazinot Stiv Forbs, koj e i milioner. Iznenaduvachki e porastot na brojot na milijarderi vo Kina - na 89 lica.



THIS WEEK EDITION



WEATHER

MACEDONIA

AUSTRALIA


HAVE YOUR SAY!

Pisma do Urednikot

Letter to the Editor