BALKAN

KOSOVO

NATO ja prekina sorabotkata so Kosovskite bezbednosni sili!

Komandata na megjunarodnite sili na Kosovo KFOR, koi gi predvodi NATO, soopshti deka ja prekinuva sorabotkata so Kosovskite bezbednosni sili - KBS, zashto nivnite pripadnici ne se pridrzhuvale na obvrskite da ne nosat oruzhje na proslavata na OVK vo Prishtina. Ponatamu se veli deka NATO bil primoran itno da reagira i da gi prekine site aktivnosti i obuki na KBS, poradi incidentot na proslavata, poradi koj imalo mnogu zheshki sostanoci zad zatvoreni vrati megju komandantite na NATO i kosovskite lideri.
Spored soopshtenieto, Alijansata e revoltirana. Pripadnicite na KBS na manifestacijata Epopeja na Osloboditelnata vojska na Kosovo nosele pishtoli, shto e vo sprotivnost so dogovorenite principi. Odlukata na KFOR ja poddrzha i megjunarodniot civilen pretstavnik Piter Fejt. Vo planovite na NATO, KBS se predvideni kako edinica za reagiranje vo vonredni situacii, kako shto se elementarni nesrekji, no kosovskite lideri gi smetaat KBS kako temel na idnata kosovska vojska.

GRCIJA

Solzavec i kamenuvanje vo Atina

Desetici mladi demonstranti se sudrija vo Atina so policijata, koja upotrebi solzavec za da gi razbie protestite protiv ekonomskite merki za shtedenje shto gi voveduva grchkata vlada. Nekolku iljadi demonstranti se sobraa na dve mesta vo centarot na Atina za da protestiraat protiv merkite za shtedenje shto gi izglasa parlamentot. "Duri i da ne' teroriziraat, ovie merki nema da minat", "Nie sme lugje, a ne brojki", "Neka gori parlamentot!", pora!uvaa demonstrantite. Protestot go organiziraa dvata glavni sindikata - Generalnata konfederacija na trudot i Federacijata na drzhavni sluzhbenici.

SLOVENIJA

Zapishuvanje na "izbrishanite"

Slovenechkiot parlament usvoi zakon so koj se reshava statusot na okolu 26.000 drzhavjani od poraneshnata SFRJ koi pred 18 godini go zagubija drzhavjanstvoto ili pravoto na prestoj vo Slovenija. Spored noviot zakon, taa kategorija gragjani, shto beshe narechena "izbrishanite", kje mozhe da dobijat slovenechko drzhavjanstvo ako vo megjuvreme ne dobile drzhavjanstvo od druga zemja. Slovenechkite mediumi javuvaat deka nekoi od "izbrishanite" vekje go reshile svojot status so dobivanje dozvola za prestoj ili vekje dobile slovenechko drzhavjanstvo, pa zatoa noviot zakon bi se odnesuval samo na okolu 13.000 lica.

Ejup Ganikj e pushten za 330.000 evra!

Vishiot sud na London reshi Ejup Ganikj (64) da se pushti od pritvor so prilozhena visoka kaucija od 330.000 evra i na sloboda da go cheka ishodot od procesot za negovo isporachuvanje shto kje se odrzhi na 29 mart. Prethodno Srbija i oficijalno upati molba za ekstradicija na Ganikj, poradi voeni zlostorstva shto bile izvrsheni nad pripadnicite na Jugoslovenskata armija vo 1992 godina vo centarot na Saraevo. Poraneshniot lider na Boshnjacite beshe priveden na prvi mart vo London vrz osnova na poternicata shto bila raspishana za nego i za ushte 18 lica od Bosna i Hercegovina za napad vrz kolonata na JNA.

CRNA GORA

Ubistva, mafija i ambicii za EU

Vmeshanosta na Crna Gora vo organiziraniot kriminal vo zemjata i poshiroko se zakanuva da go zabavi pristapuvanjeto na taa drzhava vo EU, ocenuva vienskiot vesnik Prese. Vesnikot gi prenesuva teshkite obvinuvanja na Ratko Knezhevikj, kum na crnogorskiot premier Milo Gjukanovikj, i tvrdi deka ne se samo obvinuvanjata za vrski so mafijata shto bea izneseni pri svedochenjeto na sudenjeto za ubistvoto na hrvatskiot novinar Ivo Pukanikj vo Zagreb toa shto ja stava Crna Gora i nejziniot dolgogodishen premier vo centarot na interesiranjeto na nadlezhnite megjunarodni sluzhbi. Vekje so nedeli trae sporot so Srbija, koja bara isporachuvanje na Darko Sharikj, narkobos chija grupa organizirala shverc na 2,2 tona kokain od Juzhna Amerika vo Evropa i koj najverojatno se krie vo Crna Gora. Spored Prese, Gjukanovikj, koj e na vlast od 1991 godina, ja vodi svojata tatkovina kako eden vid semejna firma. "Sekoja vlada na Zapad znae deka vlasta vo Crna Gora vo 90-tite godini na minatiot vek svojata relativna nezavisnost od Belgrad ja finansirashe so tranzit na cigari", ja prenesuva vesnikot izjavata na poraneshniot amerikanski ambasador vo Jugoslavija Vilijam Montgomeri.

BUGARIJA

Pretsedatelot Prvanov formira partija

Bugarskiot pretsedatel Georgi Prvanov formira politichka partija chij lider kje bide poraneshniot minister za nadvoreshni raboti Ivajlo Kalfin. "Svedoci sme na ragjanje na nova politichka partija vo Bugarija, chij osnovach e pretsedatelot Prvanov. Pochnuva nov politichki proekt, a Kalfin najverojatno kje bide predlozhen za lider", izjavi Koljo Paramov, kogo bugarskiot premier Bojko Borisov go imenuva za sovetnik, no toj podnese ostavka.
Spored Paramov, Prvanov se reshil za Kalfin, koj sega e evropratenik, poradi toa shto ima dobar imidzh vo Evropa, za razlika od vtoriot kandidat Rumena Petkova, poraneshen minister za vnatreshni raboti.

Znak "Vnimanie - pijanici!"

Policijata vo romanskoto mesto Pecica postavila soobrakjajni znaci na glavnite patishta so koi se predupreduvaat vozachite od opasnost od pijanici po patishtata, so cel da se namali brojot na soobrakjajki. Gradonachalnikot Petru Antal naredil da se postavat znaci Vnimanie - pijanici, na koi ima slika od chovek kleknat na kolena so shishe. "Nie sme pogranichen grad i niz nego minuvaat mnogu vozila. No, imame i mnogu zhiv nokjen zhivot. Zatoa moravme da ispratime svoevidno predupreduvanje do vozachite, zashto mnogu mladi vo vechernite chasovi edvaj mozhat da odat, zashto se pijani. Mnogu od niv lezhat po ulicite, pa vozachite bez svoja vina chesto gi pregazuvaat", izjavil Antal.

TURCIJA

Sela sramneti so zemja!

Najmalku 57 lica zaginaa, a nad stotina se povredeni vo zemjotresot so jachina od 6,2 stepeni po Rihter shto go pogodi reonot na Elazig vo Istochna Turcija. Zaginatite se zhiteli na shest sela, a povredenite lica vednash se smesteni vo bolnici. Najlosho mina seloto Okchular, kade shto imalo 17 zaginati i kade rechisi site kukji se urnati, pa seloto e kako kupishte shut. Sostojbata bila slichna i vo drugite sela, pa se strahuva deka brojot na zaginatite mozhe da bide pogolem.

Se prodava zlatniot chasovnik na Tito

Srpskiot internet-portal www.e-ducan.com objavi deka na aukcija se nudi zlaten rachen chasovnik Patek Filip od 1950 godina, za koj se tvrdi deka mu pripagjal na poraneshniot pretsedatel na SFRJ Josip Broz Tito. Pochetnata cena na chasovnikot od 18-karatno zlato e 6.815 evra. Vo vesta se naveduva deka Tito imal obichaj oficerite od najtesnoto bezbednosno opkruzhuvanje za lojalnosta i pozhrtvuvanosta da gi nagraduva so zlatni chasovnici, koi nekogash gi simnuval od svojata raka, i deka ova e eden od tie chasovnici - shto mu go podaril na eden general. Shvajcarskite chasovnici se iskluchitelno popularni vo Japonija, kade shto vakov model mozhe da se kupi za okolu 15.000 evra, sekako bez istorijata shto e povrzana za Tito. Iako chasovnikot e samo nekolku dena na aukcija, portalot objavuva deka interesot e golem, osobeno od Japonija, SAD, Shvajcarija i Bliskiot istok.

ROMANIJA

Bez rabota kje ostanat nad 10.000 zheleznichari

Nad 10.000 vraboteni vo romanskite zhelesnici do krajot na april kje ostanat bez rabota. Tie kje dobijat po dve prosechni neto-plati, obeshtetuvanje za nevrabotenost i pridonesi za period megju 12 i 15 meseci. Vtoriot kontingent od 1.500 vraboten vo romanskiot zheleznichki transport kje bide otpushten od 1 april, a na krajot na mesecot bez rabota kje ostanat ushte 4.000 lica od zheleznichkiot transport.