AVSTRALIJA

Neizvesni izbori vo Juzhna Avstralija

Predizbornata kampanja vo Juzhna Avstralija vleze vo poslednata nedela, pri shto dvete vodechki partii imaat rechisi izramneti shansi na pobeda.
Iako glavno se prognozira deka laburistite na premierot Majk RAN (na slikata desno) kje ostanat na vlast, mnozinstvoto anketi posochuvaat deka tie kje go zagubat sega komotnoto mnozinstvo i kje mora da formiraat vlada so poddrshka na pomali partii i nezavisni pratenici.
Vo segashniot 47-chlen Dolen dom na juzhnoavstraliskiot parlament laburistite imaat 28, a opozicionata Liberalna partija 14 pratenici.
Ako zagubat pet pratenichki mesta, laburistite kje go zagubat i apsolutnoto mnozinstvo, pa za ostanuvanje na vlast kje mora da ja dobijat poddrshkata na pomali partii i nezavisni pratenici.
Za doagjanje na vlast opozicionite liberali bi morale da osvojat dopolnitelni 10 mesta, shto izgleda teshko ostvarlivo.
Megjutoa, anketite objaveni minatiot vikend pokazhuvaat deka javnoto mislenje dramatichno se svrtelo protiv premierot Ran, a vo korist na vodachkata na liberalite Izobel REDMOND (na slikata levo).
Spored anketata shto ja naracha dnevniot vesnik "Dejli mejl" od Adelajd, popularnosta na opozicionata Liberalna partija sega iznesuva 51 otsto, a na vladeachkata Laburistichka 49 procenti.
Vo anketata vo koja uchestvuvale 800 lica, 49 procenti izjavile deka g-gja Redmond bi bila podobar premier, dodeka takvo mislenje za Ran dale 42 otsto od ispitanicite.
Dodeka kriticharite go ocenuvaat Ran kako aroganten politichar koj "mnogu zboruva, a malku pravi", vo javnosta g-gja Redmond se smeta za lice vo koe mozhe da se ima povekje doverba.

Alko-granicata vo Kvinslend 0,02?

Vladata na Kvinslend saka da go namali dozvolenoto nivo na alkohol vo krvta na vozachite na 0,02 procenti.
Vladata objavi eden dokument so koj se razgleduva mozhnosta nivoto da bide namaleno od segashnite 0,05.
Dozvoleno nivo od 0,02 imaat Norveshka i Shvedska, zemji so najmal broj smrtni sluchai vo soobrakjajni nesrekji, iako pienjeto e shiroko rasprostraneto.
Na patishtata i ulicite na Kvinslend vo soobrakjajni nesrekji za koi glaven faktor bil alkoholot lani zaginalo 71 lice ili 21 procent od celokupniot broj zhrtvi.
Vladite na Nov Juzhen Vels i na Viktorija soopshtija deka ne planiraat da go smenat dozvolenoto nivo, a slichno raspolozhenie vladee i vo oficijalnite krugovi na Juzhna Avstralija i Severnata Teritorija.
Federalniot premier Kevin RAD pretpazlivo izjavi deka promenata na dozvolenata koncentracija na alkohol vo krvta na vozachite treba "da se razgleduva vo nacionalen kontekst".

Faten 24-ti brod so azilanti godinava

Voenata mornarica minatiot petok severozapadno od Bozhikniot Ostrov otkri brotche so 35 navodni azilanti i dva chlena na ekipazhot.
Toa beshe 24-ti brod koj nelegalno vlegol vo avstraliskite teritorijalni vodi vo izminatite dva ipol meseci.
Prethodniot den kaj ostrovot Tivi vo avstraliski vodi beshe otkrieno brotche so osum azilanti i dvajca chlenovi na ekipazhot.

Roditelsko otsustvo 18 meseci

Federalnata vlada planira da vovede plateno otsustvo na eden od roditelite na novorodenche vo traenje od 18 meseci, so minimalna plata.
Se pretpostavuva deka predlogot kje mu bide daden na Parlamentot na razgleduvanje po objavuvanjeto na budzhetot vo maj.
Liderot na federalnata opozicija Toni ABOT izleze so kontrapredlog, najavuvajkji deka ako stane premier na izborite do krajot na godinava, platenoto roditelsko otsustvo kje iznesuva 26 nedeli.
Toj dodade deka taa programa kje bide finansirana od dopolnitelen danok shto bi go plakjale golemite firmi.
Najavata na Abot naide na otpori i vo negovata partija i vo biznis krugovite.
Vrvni chlenovi na liberalno-nacionalnata koalicija go kritikuvaa Abot shto go soopshtil svojot plan bez da se konsultira so niv, dodavajkji deka tokmu poradi takvo odnesuvanje mu izglasale nedoverba na nivniot prethoden lider Malkolm TURNBUL.
Vladata komentirashe deka toa dopolnitelno odanochuvanje kje gi pokachi cenite na niza stoki i uslugi vo sekojdnevniot zhivot.
Na kraj Abot izjavi deka koalicijata nema da go sprechi ozakonuvanjeto na vladinata programa, no deka kje se obide da vnese dopolnuvanja shto kje ja napravat pobliska na negoviot predlog.

Pazarenje za zdravstvenata reforma

Federalniot premier Kevin RAD denovive imashe serija seriozni razgovori vo premierite na Nov Juzhen Vels, Kvinslend i Viktorija za negovite planovi za reforma na drzhavniot bolnichki sistem.
Kanbera predlaga da finansira 60 otsto od troshocite na javnite bolnici, a za taa cel da zadrzhi 30 procenti od prihodite od GST na drzhavite i teritoriite.
Rad pobara od premierite na drzhavite i teritoriite da go prifatat toj plan do nivniot sostanok na 11 april, a vo sprotivno kje raspishel referendum za toa prashanje, shto bi mozhel da se odrzhi istovremeno so federalnite parlamentarni izbori do krajot na godinava.
Premierkata na NJV Kristina KINILI zakazha sostanok so nejzinite kolegi od drugite drzhavi i teritorii zaradi konsultacii kako da se odgovori na planot na Rad.
Mnozinstvoto od niv baraat od Rad da gi objavi detalite na takanarechenata "danochna revizija Henri" koja bi trebalo da bide osnova na najavenata reforma na danochniot sistem, shto kje bide vgradena vo budzhetot za slednata finansiska godina.
Nekoi od niv izjavija deka nema da go potpishat noviot plan za finansiranje na zdravstvoto dodeka ne gi razgledaat najavenite danochni promeni.
Federalniot blagajnik Vejn SVON izjavi deka za sega nema potreba premierite na drzhavite i teritoriite da gi vidat detalite na revizijata na danocite, zashto vo nea nema nishto shto bi se sudruvalo so planot za zdravstveni reformi.
Toj sepak reche deka "revizijata Henri" kje bide obelodeneta pred objavuvanjeto na noviot budzhet vo maj.

Obama ja skratuva posetata

Amerikanskiot pretsedatel Barak OBAMA kje ja skrati planiranata poseta na Avstralija.
Toj ovaa nedela treba da trgne na pacifichka turneja na koja prethodno kje ja poseti amerikanskata voena baza na ostrovot Guam i Indonezija.
Prichina za skratenite poseti se teshkotiite na shefot na Belata kukja da ja provleche niz parlamentot programata na reformi na zdravstvenoto osiguruvanje - plan shto ne uspea da go ostvari nieden amerikanski pretsedatel vo izminatite 70 godini.
Seushte e neizvesno dali Obama kje govori vo parlamentot vo Kanbera idniot vtornik, kako shto beshe najaveno, no bezmalu e sigurno deka kje otpadne negovata poseta na Sidnej, kako i deka nema da go pridruzhuvaat soprugata i dvete kjerki.
Na sredbata megju Obama i liderite na negovata Demokratska partija bilo zaklucheno deka turnejata e vazhna poradi mnogubrojnoto muslimansko naselenie na Indonezija i znachajnite trgovski i odbranbeni vrski so Avstralija.

Avstraliski vojnici zarobile talibanski komandant

Ministerstvoto za odbrana soopshti deka avstraliskite vojnici vo Avganistan pomognale da bide zaroben eden viden zapobednik na talibanskite buntovnici.
Mula Dzhanan ANDEVAL e osomnichen deka bil odgovoren za napadi i postavuvanje mini od koi stradale civili i megjunarodnite sili vo provincijata Uruzgan.
Toj sega se naogja vo racete na lokalnite avganistanski vlasti.

Sidnejskiot aerodrom odnovo najlosh, pa sepak najskap!

Avstraliskata komisija za konkurencija i potroshuvachi (ACCC) ja kritikuvashe upravata na sidnejskiot aerodrom za poskapuvanjeto uslugite, iako e megjunarodno vozdushno pri stanishte so najslabi rezultati vo zemjata.
Vekje chetvrta godina ednopodrugo aerodromot vo Sidnej na listata na ACCC se naogja zad tie vo Brizbejn, Adelajd, Pert i Melburn.
Sidnejskiot e edinstveniot od pette aerodromi na koi vo minatata finansiska godina e zabelezhano namaluvanje na brojot na patnici, pa sepak go zgolemil profitot.
Sidnejskiot aerodrom vo toj period naplatuval najvisoka taksa od prosechno $13.63 po patnik, dodeka melburnshkiot bil najevtin so taksa od osum dolari.
Parkiranjeto e isto taka najskapo vo zemjata - 15 dolari na chas po kola, vo sporedba so chetiri dolari vo Adelajd. Sedumdnevnoto parkiranje na sidnejskiot aerodrom chini 110 dolari, a vo Melburn 69.
Avionskite kompanii isto taka ocenuvaat deka kvalitetot na uslugite vo Sidnej e polosh, iako tie se poskapi odoshto na drugite avstraliski megjunarodni aerodromi.

Bordel-inspektor osuden za korupcija

Eden opshtinski inspektor na bordeli vo zapaden Sidnej e osuden na najmalku 15 meseci zatvor poradi primanje mito.
Vejd FRAJAR (37) na sudenjeto priznal deka e vinoven za pet sluchai na korupcija dodeka bil na chelo na oddelot na opshtinata Paramata za borba protiv ilegalni bordeli.
Vo periodot od 2004 do 2007 toj prifatil mito vo oblik na pari, masazha, seks i losioni po brichenje.
Na sudenjeto bilo kazhano deka ispektorot mu kazhal na eden sopstvenik na bordel: "Doagja Bozhik i bi bilo ubavo da se dobie podarok."
Pri izrekuvanjeto na presudata od dve ipol godini zatvor so minimalen period od 15 meseci, sudijata kazhal deka odnesuvanjeto na inspektorot imalo seriozni posledici vrz doverbata na zaednicata vo pretstavnici na vlasta.

92-godishna go ubila 98-godishniot mazh

Edna 92-godishna zhena od Sidnej e obvineta za ubistvo na nejziniot 98-godishen mazh vo nivniot dom vo Sari Hils.
Policijata intervenirala otkako sosedite izrazile zagrizhenost za sostojbata na dvojkata. Koga policajcite vlegle vo domot, na podot go nashla mazhot so povredi na glavata.
Zhenata bila soslushana vo policiska stanica so pomosh na preveduvach, po shto oficijalno bila obvineta za ubistvo.

Ne priznava deka go zapalila soprugot

Edna 45-godishna zhena izjavi deka ne e vinovna za ubistvo na mazhot vo nivniot dom.
Na sudenjeto vo vo Adelajd, Radzhini NARAJAN plachejkji gi negirashe obvinuvanjata deka go ubila mazhot na spienje, posipuvajkji go so shpirt po polnite organi i potoa go zapalila, bidejkji se somnevala deka ima ljubovnica.
Taa gi otfrlila i obvinuvanjata deka gi zagrozila zhivotite na nejiznite tri deca koi vo toa vreme bile doma.
Narajan kje bide izvedena pred Vrhovniot sud vo april.

Izmamnici po nevremeto vo Melburn

Policijata ispituva serija izmami na sopstvenici na kukji koi bile oshteteni vo golemoto nevreme vo Melburn predminatata nedela.
Kompanijata RACV, koja vrshi i osiguruvanja, soopshti deka i se poznati najmalku pet sluchai koga zanaetchii koi se pretstavuvale deka se od RACV, izvrshile popravki vo oshteteni domakjinstva i toa go naplatile daleku poskapo od realnata cena.
Cel na izmamnicite bile domovi vo naselbite koi pretrpele najgolemi shteti od nevremeto, vkluchuvajkji gi Rovil, Skorsbi i Listerfild.
Eden od menadzherite vo RACV reche deka tie stanale svesni za izmamite otkako edna nivna chlenka prashala zoshto popravkite i se naplateni tolku skapo - 3.000 dolari za dva skrsheni prozorci.
RACV go ispital sluchajot i otkril deka popravkata ne go izvrshil nieden od nivnite ovlasteni zanaetchii koi vidlivo nosat bedzhovi so identifikacija.