MAKEDONIJA » Vesti

OHRIDSKI HOROR

Ezeroto isfrla medicinski otpad?!

Najavite za dozhd i sneg i za silen veter i ponatamu gi drzhat vo neizvesnost ohrigjani, koi sekojdnevno strahuvaat od izlevanje na ezeroto. Negovoto nivo vekje se iskachi na 26 santimetri nad dozvolenata kota. Upravata za hidrometeoroloshki raboti gi smiruva gragjanite posochuvajkji deka nedelava vremeto kje bide stabilno, so niski utrinski temperaturi. Ohrigjani velat deka ezeroto sekoj den gi iznenaduva so neshto novo, a posledno beshe toa shto branovite isfrlile medicinski otpad na povekje lokacii na ohridskoto krajbrezhje i na gradskiot kej. "Na bregot ima golemi kolichestva medicinski otpad, osobeno uochlivi niz ostatocite od trska se shpricovite, ambalazha od insulin i najrazlichen drug medicinski otpad, za koj e nezamislivo da se najde vo vodite na ezeroto. Kako toj stignal do ezeroto, dali nekoj go isfrlil vo okolnite reki po slivot na ezeroto ili mozhebi se raboti za neshto drugo, ne mozheme da kazheme, no potrebno e nadlezhnite inspekciski sluzhbi vednash da izlezat na terenot i da ispitaat kako medicinskiot otpad stignal vo ezeroto", velat chlenovi na velosipedskiot klub Ekodrom.
A zhitelite na Peshtani i ponatamu maka machat so podzemnite vodi, iako lokalnite vlasti im posochija deka kje pochne povrzuvanjeto na kolektorskiot sistem. "Site podgotovki za povrzuvanje na Peshtani na kolektorot se zavrsheni i preostanuva samo da se izvrshi prekop za prikluchuvanje na naselbata na sistemot za prechistuvanje", velat od Opshtina Ohrid. (Vreme)

Vo ezeroto plivaat mrtovci!

"Grobishtata dolzh ohridskoto krajbrezhje plivaat vo voda, koja doagja od nadojdenoto ezero", reagiraat zhitelite od Peshtani, koi se plashat deka pijat zagadena voda poradi toa shto se izmeshala so ostatocite od grobovite. Edna penzionerka od seloto izjavi deka denovive se zakopani chetvorica pochinati peshtanci, koi poradi nadojdenoto ezero bukvalno plivaat vo voda. "Kopaa dupka, no uspeaja samo do polovina metar, zashto vodata gi sprechi lugjeto da kopaat podlaboko. Vidoa - ne vidoa, go frlija trupot vo voda i go zakopaa", svedochi nashata sogovornichka.
Inaku, Peshtani pliva vo voda. Spored mesnoto naselenie, vo povekjeto kukji vekje tri meseci vizbite se polni so voda, koja kako chuma se shiri kon sobite.
"Situacijata ni e mnogu teshka i losha, pa za edna nedela ochekuvame vodata da se kachi vo domovite. Nikako ne ni odgovara dozhdot, no ako vremeto se stopli, kje nadojde voda od planinite", revoltirano izjavi eden sredovechen peshtanec so poplavena vizba. Spored nego, greshkata e napravena koga Crn Drim bil zapren poradi poplavite vo Albanija. Na toj nachin, kako shto objasnuva toj, vodata se vratila vo ezeroto, od kade shto vlegla vo domovite na zhitelite vo naselbite pokraj Ohridsko Ezero. (Spored Shpic)

Ljubanishta - nova Atlantida

Avtokampot Ljubanishta megju Trpejca i Sveti Naum celosno e poplaven. Poradi zgolemenoto nivo na ezeroto, kampot, koj e omilena letna destinacija za odmor poradi pitomiot breg i ubavata priroda, denovive, bez nasipi i zashtitni vrekji pesok, e sosem pod voda. Ohrigjani vekje zboruvaat za Ljubanishta kako za nova Atlantida. Dodeka odgovornite institucii se obiduvaat da gi zashtitat naselenite mesta, nekoi nesovesni gragjani kradat od desetinata iljadi vrekji so pesok shto se postaveni na gradskiot kej vo Ohrid. Od Direkcijata za zashtita i spasuvanje apeliraat do gragjanite da ne gi otstranuvaat vrekjite od kejot, a ako im se neophodni, da pobaraat otkaj niv. (Nova Makedonija)

Gradonachalnikot se soncha vo Avstralija

"Ohridskiot gradonachalnik Aleksandar Petreski zamina na sluzhbeno patuvanje vo Avstralija, a na gradot mu se zakanuvaat ushte pogolemi poplavi", obvini OK na VMRO-DPMNE. "Kakva odgovornost, moral i chest ima Petreski koga vo momenti koga, kako shto i samiot veli, na Ohrid mu se sluchuva katastrofa, toj zamina za Avstralija? Zoshto togash napravi panika megju gragjanite, pa upati i povik za spas na gradot do bugarskiot premier? Zoshto javnosta sekojdnevno ja bombardirashe so vesti deka ezeroto pochnalo da teche po rekite, deka kje go poplavi celiot Ohrid?", prashuvaat od VMRO-DPMNE.

Ohrigjani se davat, partiite se "cheshlaat"

Kabinet na gradonachalnikot na Ohrid:

Aleksandar Petreski, koj e vo poseta na Avstralija, nema da go prekine prestojot, odnosno kje se vrati vo Makedonija po dve nedeli, po zavrshuvanjeto na predvidenite aktivnosti. Posetata e oficijalna i planirana od pred nekolku meseci, taka shto nema mozhnost da se prekine. Sluzhbite funkcioniraat neprecheno vo izvrshuvanjeto na tekovnite aktivnosti, kako i aktivnostite na Opshtinskiot krizen shtab vo vrska so aktuelnata hidroloshka sostojba, i fizichkoto prisustvo na gradonachalnikot ne e neophodno za toj da bide vo tek so situacijata.

VMRO-DPMNE:

Za gradonachalnikot Aleksandar Petreski povazhen e turistichkiot prestoj vo Avstralija od problemite na gragjanite vo Ohrid. Vo "nabienata" agenda na poseta na Petreski, koja mu beshe povazhna od gragjanite na Ohrid, stoi deka se planira: poseta na fudbalski natprevar, razgleduvanje znamenitosti i poseta na Opera haus, zasaduvanje drvce, koktel-zabava vo opshtinata Rokdejl i rucheci vo razlichni restorani vo Avstralija, na smetka na gragjanite na opshtinata Ohrid.

Kabinet na gradonachalnikot na Ohrid:

Aleksandar Petreski vo najkratok mozhen rok kje se vrati nazad. Po vospostavenata komunikacija, a imajkji ja predvid nepovolnata hidroloshka situacija i aktuelnite problemi, odnosno kritichnata preotovarenost na kolektorskiot sistem za zashtita na Ohridsko Ezero, gradonachalnikot sepak ja prekinuva oficijalnata poseta na Avstralija i se vrakja nazad.

Branko Crvenkovski:

Imajkji predvid kakvi bea oficijalnite izjavi na pretstavnici na Vladata, vkluchuvajkji ja i na premierot, deka ima redovna sostojba, sekoj, pa i gradonachalnikot Petreski, mozhe da zakluchi deka spokojno mozhe da zamine vo Avstralija. A eventualna ostavka na Petreski mozheme da razgleduvame vo paket so ostavka na Vladata na Republika Makedonija. (Nova Makedonija)

Ezerskiot humor dobi nova dimenzija

"Skopjanishtata, ako mozhat, so lazhici kje ni go isrkaat ezeroto", veli edna ponova ohridska pogovorka. No, ohrigjani na shega sega velat deka bi sakale da se sluchi toa, da se isrkaat barem triesetina santimetri od vodata. Druga popularna shega vo ohridsko, predizvikana od aktuelnata sostojba, e za Peshtani i za Elshani. Zhitelite na Elshani, koe e povisoko od sosednoto selo, velele "da dade Gospod ezeroto da ni dojde do pragot", zashto peshtanci im gi zemale site turisti zatoa shto bile do samata voda. Sega elshanci velat deka zhelbata pochnala da im se ispolnuva. I sportistite najdoa svoj vic. Spored niv, Ohridskiot maraton sega se pliva "od Sveti Naum do Sveta Sofija".

SE CHISTAT ODVODNI KANALI

Snezhna lavina go blokira soobrakjajot po Radika

Ogromna snezhna masa padna vo blizina na Bigorskiot manastir i izvesno vreme go blokira soobrakjajot po Radika. Na patot Mavrovi Anovi - Debar povtorno se vozeshe po edna lenta, a po nekolku chasa soobrakjajot beshe celosno normaliziran. Lavinata se strupoli na istoto mesto kade shto pred eden mesec padna golem odron od sneg, zemja, kamenja i drva.
- Nokjta megju 10 i 11 mart dolgo kje ja pametam. Po raschistuvanje na odronite, se prefrliv na lokacijata kaj snezhnata lavina, za nekolku chasa uspeav da go probijam nanosot, koj na mesta beshe visok okolu 10 metri - veli Goran Trpevski, mashinist na JP "Makedonija-pat". Toj bil angazhiran na raschistuvanje na kamenja i ogromna karpa od tri tona shto padnale na patot za Debar vo neposredna blizina na manastirot "Sveti Gjorgjija pobedonosec", kaj debarskoto selo Rajchica.
Lavinata donela nad 5.000 kubni metri sneg. Poslednite intenzivni snezhni vrnezhi napravija shteta na elektrichnata i na telefonskata mrezha. Naselenieto od dolnorekanskite sela ostana bez struja i telefon. I patot za Debar se chisteshe od nanosi kako i rechnite korita i odvodnite kanali vo opshtina Bosilovo za da se sprechat natamoshni poplavi i da se podobri sostojbata vo zemjodelstvoto. Prodolzhuvaat aktivnostite za chistenje i ureduvanje na rechnite korita na vodotecite Koselska Reka, Sateska i Mal Drim shto gi sproveduvaat ekipite na Direkcijata za zashtita i spasuvanje. (Utrinski vesnik)

DVOJNO NAMALEN DOTUROT NA VODA OD GJAVATO

Ushte 1,7 metri, Dojran kako nekogash

Doturot na voda vo Dojranskoto Ezero od hidrosistemot Gjavato denovive e namalen za povekje od polovina zashto nivoto na Ezeroto e pokacheno za dva do tri santimetri. Ovaa sostojba e rezultat na obilnite vrnezhi od dozhd poslednite denovi. Od Ministerstvoto za zhivotna sredina, velat deka poradi obilnite vrnezhi, reshile doturot na voda vo Dojran da go namalat od 600 na 200 do 300 litri voda vo sekunda. Novonastanatata hidroloshka sostojba ocenuvaat deka povolno vlijae na Ezeroto, bidejkji toa sega po priroden pat se polni so voda.
- Dodeka e namalen doturot na voda, kje se iskoristi vremeto za da se popravat malite defekti i da se ischistat pumpite, a, paralelno, kje prodolzhime i so izgradba na noviot hidrosistem kaj mesnosta Paljurci so koj, isto taka, treba da se dopolnuva Dojranskoto Ezero - veli Sonja Lepitkova, zamenik minister za zhivotna sredina.
Spored hidrolozite od Upravata za hidrometeoroloshki raboti na Makedonija, na Dojranskoto Ezero mu nedostigaat ushte 1,7 metri od minimalnata kota, koja ja imalo pred katastrofalnoto namaluvanje na nivoto pred petnaesetina godini. Od zgolemenite vrnezhi, denovive bea poplaveni plazhite na dojranskoto krajbrezhje, koi lani bea postaveni pred turistichkata sezona. Za slednata sezona se planira i ureduvanje na plazhite vo Dojran. (Vest)

KJE SE ISTERA LI PRAVDATA NA VIDELINA?

Veles nema pari za sudskiot spor protiv drzhavata

Veles i nevladinata organizacija "Zelena koalicija" nemaat dovolno pari za da go prodolzhat sudskiot proces protiv drzhavata poradi trideceniskoto zagaduvanje predizvikano od topilnicata za olovo-cinkova ruda "Zletovo". Uslov za da ja isteraat pravdata na videlina e da go platat katastarskoto veshtachenje za opfatot na zagadenite povrshini, a potoa i veshtachenjeto za naod kolku i kakvo e zagaduvanjeto na sekoe od niv. Ova e zakonska obvrska na tuzhitelot, a rezultatite kako dokazi treba da se prilozhat vo sudskiot proces. No, za da se izvrshat ovie dve veshtachenja neophodni se ogromni sumi pari.
- Najoptimistichkite nashi predviduvanja se deka kje trebaat minimalno 50.000, a najloshite prognozi se dvizhat okolu 250.000 evra za da se dokazhe od struchni sudski veshtaci deka zemjata vo Veleshko e zagadena od rabotata na topilnicata. Nie, kako gragjanski zdruzhenija, gi nemame tie pari, no kje se obideme preku nekoi nashi poddrzhuvachi i donatori, koi vekje dosega mu pomognale na Veles, da go reshime ovoj finansiski problem - izjavi Igor Smilev od "Zelenata koalicija", koja opfakja osum nevladini organizacii so ekoloshki predznak.
Zasega tie i lokalnata vlast ne razmisluvaat da ja povlechat tuzhbata, no kje se sostanat da se dogovorat za ponatamoshnite postapki. Imaat rok do 27 maj da odredat koi se parcelite shto kje se veshtachat, kako i nivnata sopstvenost. (Dnevnik)

SKOPJANI VO PANIKA

Seizmolozite smiruvaat, silen zemjotres nema da ima

Skopjani nemaat prichina da stravuvaat, bidejkji nitu eden potres od pomal intenzitet shto bi ja pogodil prestolninata, ne bi imal razorno dejstvo. Koga bi imalo zemjotres, Skopje ne bi se oshtetilo premnogu!
Ova go tvrdat ekspertite od Institutot za zemjotresno inzhenerstvo i inzhenerska seizmologija pri Prirodno-matematichkiot fakultet vo Skopje. Tie velat deka dokolku dojde do nekoj posilen zemjotres, najmnogu na udar bi doshle deneshnite dogradbi na zgradite koi bea gradeni do 1982 g. so taka narechenite divi balkoni i plus dva kata koi se vo centralnoto podrachje, no i niskite gradbi na periferijata na glavniot grad vo naselbite Drachevo, Chento i slichno.
- Do dusha, perifernite naselbi bi mozhele da se najdat vo nevolja. Shto se odnesuva do makedonskoto epicentralno podrachje, odnosno skopskoto, ne se ochekuva nikakov golem potres vo narednite pedesetina godini. No, toa ne iskluchuva potresi pogolemi od onoj shto beshe oseten na Kosovo, a beshe so jachina od 4.5 do 4.7 stepeni spored Rihterovata skala. Kako i da e, zemjotresite bi gi prodrmale skopjani, no ne bi imale razorno dejstvo vrz gradot, ukazhuvaat od Seizmoloshkiot institut.
Tie velat deka zgradite vo Skopskata Kotlina izveduvani od pogolemite gradezhni pretprijatija, imaat sertifikat za izdrzhlivost pri zemjotres. Shto se odnesuva do zgradite shto gi izveduvale pomalite investitori, tie ja imaat soglasnosta za gradba od Institutot, no ne i zakonskata obvrska da se pridrzhuvaat kon upotreba na pravilnite materijali za gradba. Spored IZIIS potresot shto se sluchi minatata nedela ne e posledica na dozhdot i snegot shto go zafati Balkanov vo poslednite nekolku denovi. (Vecher)

VLADATA SE USHTE NE JA ISPLATI OTSHTETATA ZA LANSKITE ZEMJOTRESI

Bashibos gi cheka vetenite 150.000 evra

Zhitelite na valandovskoto selo Bashibos, koe nastrada lani vo serijata zemjotresi, se luti na Vladata, koja vekje deset meseci ne ispolnuva nitu del od svoite vetuvanja deka kje im pomogne da gi popravat oshtetenite kukji.
- Ubavo e shto se setija na nastradanite vo Haiti i vo Chile i shto vednash im ispratija pari, no sosema zaboravija deka nam ni vetija pomosh da gi popravime kukjite shto raspukaa vo zemjotresot. Do denes ne sme videle nitu denar. A, togash site dojdoa, se izredija za slikanje i zaminaa. Dali sme nie od druga planeta - prashuva revoltirano eden od zhitelite na Bashibos, koj se ushte zhiveat so posledicite od zemjotresot.
Nivnite kukjite stojat raspukani i nechepnati bidejkji otshtetata ja nema, a tie nemaat pari sami da platat za popravkite. Okolu devedeset procenti od kukjite vo seloto, koi gi ima okolu 50, povekje ili pomalku se oshteteni vo zemjotresot.
Chetirichlenoto semejstvo Redzhepovi zhivee vo podrumot od kukjata zashto se plashi deka gorniot kat mozhe da se urne. Tavanite i dzidovite vo sobite na katot se vo ochajna sostojba i vo tie sobi ne mozhe da se zhivee.
- Se tutkame site tuka vo podrumot vo edna prostorija. Tuka jademe, tuka spieme, decata pishuvaat na podot bidejkji nema mesto za masa. Ne rabotam nikade. Podrabotuvame malku zemjodelstvo i od toa prezhivuvame. Nema pari za sami da ja popravime kukjata - veli Nedzhati Redzhepov od Bashibos.
Od Vladata velat deka problemot se locira vo dokumentacijata shto od opshtinskite komisii za procena na shteti bila dostavena do vladinata komisija. Taa dokumentacija imala propusti i bila vratena na dorabotka, a shtom kje bila korigirana, vo najbrz mozhen rok kje bile prefrleni pari do semejstvata. Shtetite bea proceneti na okolu 150.000 evra. (Vreme)

RAZVOJ NA TURIZMOT

Pastrmajlijata - brend za Shtip

Pastrmajlijata, specijalitet koj shto so godini e prepoznatliv za shtipskata vkusna kujna, kje stane i brend na gradot. Opshtinata raspisha javen povik za izrabotka na idejno reshenie na logoto "shtipska pastrmajlija" shto e eden od uslovite predvideni so aplikacijata za brendiranje na poznatiot shtipski specijalitet.
- Zaradi transparentnost na rabotata na lokalnata samouprava, donesena e odluka idejnoto reshenie da go dadat samite shtipjani - reche Milena Ristova-Mihajlovska, portparolka na gradonachalnikot.
Gragjanite dostavile samo pet predlozi, na javniot povik raspishan kon krajot na minatiot mesec.
Posebna komisija kje ja izbere najdobrata ideja, a avtorot kje bide nagraden so 5.000 denari. (Nova Makedonija)