MAKEDONIJA » Pelagonija

ZABAVENA AKCIJA NA CENTAROT ZA SOCIJALNA RABOTA

Ednoto dete im izgore, a drugoto im go odzema drzhavata

Goce i Marta Kuleski od prilepskoto selo Shtavica, kje ostanat i bez drugoto dete, ako sudot go prifati predlogot na Regionalniot centar za socijalna rabota za odzemanje na roditelskoto pravo, otkako pred tri nedeli tie vo pozhar ja izgubija ednoipolgodishnata Biljana. Struchniot tim na centarot ocenil deka roditelite ne mozhat da se grizhat za svojata tri godishna kjerka Angela. Spored niv ne samo siromashtijata, tuku i mentalniot kapacitet na Kuleski e kochnica za da pruzhat soodvetna grizha i nega na nivnoto dete.
- Vo tek e pravnata postapka, nie predlogot kje go podneseme do sudot, a sudot kje odluchi - veli direktorkata Snezhana Jovanoska. Taa e na mislenje deka semejstvoto so 40-tina ovci mozhe da si obezbedi uslovi za zhivot.
- Ako se pravat presmetki, edno semejstvo koe ima 40-glavi ovci, jas mislam deka toa mozhe da obezbedi parche leb - smeta Jovanoska.
No, roditelite se kategorichni deka nema da go dadat deteto na drzhavata.
- Angela e kaj tetka i vo Prilep, no nie ne mozheme da zhiveeme bez nasheto dete. Se machime po planinite i nivite samo da obezbedime kolku-tolku hrana za deteto. Kako shto si go gledavme dosega, taka kje bide otsega. Ako drzhavata saka da ni pomogne, neka mi najde rabota, neka ni ja zgolemat socijalna pomosh ili ne znam shto drugo, a ne da ni go zemaat deteto - veli tatkoto Goce.
Toj, tvrdi deka nim im treba samo materijalna pomosh, zashto zhiveat vo gola siromashtija, so minimalni 1.100 denari socijalna pomosh, a od stadoto imaat povekje troshoci otkolku zarabotuvachka. Minimalnite 20.000 denari koi gi dobiva so predavanjeto na jagninjata ednash vo godinata, veli ne se dovolni da kupat drva za ogrev. Kukjata e ruinirana, koga vrne im kape od site strani, nemaat ni topol krevet, ni kebinja da se pokrijat, nitu pari da kupat shto bilo vo domakjinstvoto. Tvrdi deka iako go posetile socijalni rabotnici porano, nikakva pomosh nikoj ne im ponudil.
Bez pari Kuleski ne se vo mozhnost nitu da go pogrebat drugoto dete, koe po smrtta e vo Skopje. Po stud i sneg tie peshachele povekje od 5 kilometri da dojdat vo gradot za da stavat potpis vo centarot shto znachi deka se soglasuvaat namesto niv, centarot da go pogrebe deteto.
Deneska roditelite kje se pojavat vo prilepskiot sud, zashto policijata gi osomnichi za negrizha za pochinatata kjerka Biljana.
Ednogodishnoto devojche izgore vo momentot koga negovata majka bila da im dade hrana na jagninjata, a tatkoto cel den bil otsuten so ovcite. Vo kobniot mig vo sobata so Biljana bila trigodishnata Angela, koja si igrala na krevetot.

AMN

PRILEPSKITE TRUDNICI KJE SE PORAGJAAT PO PAT

Ginekoloshkoto oddelenie ushte pod kluch

Rodilkite od Prilep se ushte se preprakjaat vo bitolskata bolnica otkako se stavi kluch na rodilishteto vo gradot, no i tamu uslovite se ochajni i nebezbedni. Ostanatite oddelenija kade shto se vrshat hirurushki intervencija prodolzhija so normalana rabota, otkako Drzhvaniot sanitaren i zdravstven inspektorat gi objavi rezulatite deka vo rodilnata sala nema patogeni bakterii. I ne samo toa, i obdukcijata pokazha deka prichina za smrtta na 32 rodilka ne e sepsa predizvikana od nechisti sali i aparatura.
Novo imenuvaniot v. d. direktor Ilija Bogatinoski gi prezema site merki za da ovozmozhi saniranje na sostojbata vo ginekoloshkiot oddel, otkako ministerot Bujar Osmani go razrsheni eks rakovodstvot.
- Teshko e da patuvame od Prilep do Bitola za poroduvanje. Tamu vekje se sozdava mnogu guzhva, i mozhebi nema mesto za site - veli edna bremena zhena od Prilep koja ovoj mesec treba da se porodi. Iako idnite majki stravuvaat od mozhni komplikacii po patot, i prevremeno raganje sepak velat podobro e da se nosat so toj rizik, otkolku vo 21 vek da se poroduvaat vo bolnica kade shto nema elementarni sanitarno-higineski uslovi i na sekoj chekor demne opasnost od infekcii.
A direktorot na Inspektoratot Shemsi Musa e kategorichen deka ginekoloshkiot oddel kje bide pod kluch se dodeka ne se otstranat site anomalii.

AMN

VO SPOMEN NA KEMAL ATATURK

Parada i svechenost so najvisoki pochesti vo Bitola

Po povod 111-godishninata od diplomiranjeto na Kemal Ataturk na Voenata gimnazija vo Bitola se odrzha parada i svechenost so najvisoki pochesti.
Muzejot posveten na Ataturk go poseti visoka delegacija na vooruzhenite sili na Turcija, predvodena od brigadniot general Edhem Bujukishik, nachalnik na Institutot za voeni strategiski istrazhuvanja, koj tuka prestojuva zaedno so pitomci na Srednoto voeno uchilishte od Turcija i nad 70 pripadnici na tradicionalniot voen orkestar na Generalshtabot.
Vo ramkite na glavnata svechenost koja se odrzha vo Zavodot za zashtita na spomenicite na kulturata i Muzej na gradot Bitola ushte ednash beshe potvrdena turskata poddrshka za Makedonija na patot kon Evropskata Unija i NATO.
Vo chest na jubilejot bea zasadeni i sadnici vo dvorot na Muzejot kade svoevremeno se shkoluval Ataturk, i kade gi dobil osnovnite na mirovnata ideologija koja go vodela niz zhivotot. (Kanal 5)

KJE SE RESTAVRIRAAT EVREJSKI OBJEKTI VO BITOLA

Spomen za zhrtvite na holohaustot

Ne smee da se frli vo zaborav tragedijata shto ja dozhiveaja 3.200 bitolski Evrei, koi na deneshen den, pred 67 godini bea deportirani vo logorot na smrtta "Treblinka" - naglasi gradonachalnikot na Bitola, Vladimir Talevski za vreme na komemoracijata na bitolskiot del od holohaustot.
- Nashiot grad ima golema memorija za site dlaboki luzni od minatoto. Da se nadevame deka idninata kje bide podobra i deka vakvata nechovechna tragedija nikogash povtorno nema da se sluchi - reche Talevski.
Pred spomenikot na deportiranite Evrei kaj Zdravstveniot dom vo Bitola grupa bitolchani polozhija cvekje vo spomen na svoite sogragjani. Na komemoracijata prisustvuvaa i pretstavnici na evrejskata zaednica, kako i ambasadorot na Republika Polska, Karol Bahura, koj vo imeto na polskite gragjani izrazi dlaboko zhalenje shto okupatorite go izgradile logorot na smrtta "Treblinka" na teritorijata na nivnata drzhava. (Vreme)