MAKEDONIJA » Ekonomija

PROTEST

Stechajcite imaa jajca za napad na Vladata!

"I nie imame pravo da zhiveeme, i nie sme deca na Makedonija!" So ovaa pesna, so mnogu tabli jajca i so obid da se urne zashtitnata ograda, stotici stechajci od cela Makedonija izlegoa na ushte eden protest pred Vladata. Otkako najavija deka sekoj vtornik kje shtrajkuvaat pred Vladata dodeka premierot Nikola Gruevski ne gi povika na povtoren razgovor, minatata nedela tie udrija ushte pozhestoko. Osven statuite pred Vladata, koi od jajcata stanaa zholti, nastradaa i mnogu policajci, koi bea isprskani - po greshka ili namerno. Ovoj pat tie ne baraa da vlezat vo Vladata na razgovor, tuku ochekuvaa Gruevski da gi povika, kako shto im vetil, no nitu toj nitu nekoj od vladinite pretstavnici ne gi udostoija.
"Denes ne barame da vlezeme vnatre, zashto minatiot vtornik, koga premierot ne' primi, mu predadovme lista na koja bea navedeni nashite baranja. Kje se obratime i kaj amerikanskiot ambasador Filip Riker i kaj site evropski parlamentarci i kje im ukazheme so kakov problem se soochuvame vo demokratska zemja, kakva shto e Makedonija. I sekoj vtornik kje bideme ovde, zashto i onaka nemame od shto da zhiveeme, a nitu neshto da zagubime", istakna liderot na stechajnite rabotnici Liljana Georgievska.
Kako i prethodnata nedela, dojde da gi poddrzhi stechajcite pretsedatelot na Obedineti za Makedonija Ljube Boshkoski, koj porazgovara so niv i ushte ednash beshe svedok na nivniot problem. "Kje povtoram ushte ednash. Ovde ne sme za da sobirame politichki poeni, tuku da dademe jasna poraka deka kje ostaneme dokraj so ovie lugje i da ja potsetime vladata da prestane so neproduktivnite proekti za 2014 godina. Site ovde znaat deka doagjanjeto na Ljube Boshkoski na vlast znachi i reshenie na problemot na ovaa grupa lugje", izjavi toj.
Vednash po nego se pojavija i pratenicite na SDSM Andrej Petrov i Jani Makraduli, kako i pretsedatelot na NSDP Tito Petkovski, koi bea prechekani so skandiranja. "Ushte vo 2006 godina, koga prvpat vlegovme vo Sobranieto, podnesovme predlog da se donese zakon za stechajnite rabotnici, no toa vladata go izbegnuva do denes i ne' upatuva na Svetska banka, za koja veli deka e glavniot problem", izjavi Petkovski. (Shpic)

Tutunarite plakjaat za novoto Skopje

"Tutunarite moraat da uplatat po 2.000 denari za realizacija na proektot Skopje 2014 ako sakaat Vladata da im gi isplati dolgovite za tutunot", tvrdeshe Ljube Boshkoski pri posetata na bitolsko. "Na poslednata sredba vo seloto Ivanjevci, edna tutunarka mi kazha deka, otkako i' go isplatile tutunot, na poseben nalog morala da plati 2.000 denari za proektot Skopje 2014. Bev shokiran od taa informacija i ne mozhev da sfatam deka, praktichno, tutunarite od Ivanjevci moraat da go finansiraat proektot na premierot Nikola Gruevski. Ova e skandal bez presedan!", kazha Boshkoski. Toj im reche na zhitelite od Logovardi deka e podobro aktuelnata vlast da se smeni, zashto vladee so diktatura i deka e krajno vreme vo Makedonija da zavladee vistinska demokratija. (Vreme)

PORADI PRAZNIOT BUDZHET I MINISTRITE OSTANAA BEZ PLATA

Ostvaruvame, ama bez pari?!

Spored Ministerstvoto za finansii, nema nishto sporno vo toa shto i ministrite ne dobile plata, zashto zakonskiot rok za isplata na platite e 15 vo mesecot. No, vrabotenite vo administracijata istaknuvaat deka site ministerstva i drzhavni institucii platata ne ja zemaat vo isto vreme, tuku skalesto vo periodot od prvi do dvaesetti vo mesecot. Tie strahuvaat deka ne e mozhno site budzhetari da zemat plata vo eden ist den i prashuvaat koga kje se isplatat platite na tie shto porano ja zemale na 20 vo mesecot, koga nema plata i za tie shto redovno gi dobivaa parite na sekoj prvi!
Ekspertite tvrdat deka vladata prodolzhuva da se odnesuva nedomakjinski i pokraj otezhnatiot priliv na pari od stopanstvoto. Tie velat deka e normalno sekoja vlada da posegnuva po domashniot bruto-proizvod za da mozhe da gi realizira svoite proekti, no pravilo e pritoa da go sledi delovniot ciklus na stopanstvoto. Koga e toj povolen i vo porast, mozhe da zafakja povekje od nego, no koga stagnira, treba da pomogne so namaluvanje na pritisokot i zafakjanjata. "Problem vo aktuelniov sluchaj e toa shto vladata ne se odnesuva logichno. Vo uslovi na kriza i nepovolen deloven ciklus na stopanstvoto, koga ne mozhe da obezbedi normalen priliv na pari vo budzhetot, taa se odnesuva kako nishto da ne se sluchilo i voopshto ne se otkazhuva od svoite potroshuvachki apetiti", veli profesor Hristo Kartalov. Spored nego, vladata se odnesuva nedomakjinski i troshi mnogu povekje od toa shto stopanstvoto mozhe da go sozdade. "Taka, da bideme realni, ne se odnesuvaat ni semejstvata. Nivnite troshoci mora da se svedat, narodski recheno, kolku shto im e dolga chergata. Ako ne e taka, na toa kje gi potsetat tie na koi im dolzhat", veli toj.
Poznato e deka Vladata e najgolem rabotodavach i najgolem dolzhnik - koga se imaat predvid dolgovite kon privatniot sektor, i taa sozdava losha praktika na nepochituvanje na zakonite: moshne odmazdnichki se odnesuva kon kompaniite koi ne uspevaat, poradi nelikvidnost, da gi namirat obvrskite kon drzhavata. (Vreme)

Drzhavnite institucii ostanaa bez pari!

Docnat platite na pratenicite, pari ushte ne zele ni vrabotenite vo ministerstvata, poradi neplatenite smetki za greenje smrznaa uchenicite, a i bolnicite tonat vo dolgovi od 20 milioni evra! MVR ima problemi da si kupi benzin, a Javnoto obvinitelstvo i natamu ne komunicira so svetot bidejkji telefonskite linii im se isklucheni poradi neplateni smetki?! Nema pari i za socijalnata pomosh, gragjanite se zhalat deka nenavremeno ja dobivaat. Gradonachalnicite i javnite ustanovi vekje dobile preporaki od ministerstvata da shtedat na parite shto gi dobivaat za odredena namena, a duri i vladina delegacija ne otpatuvala na sostanok vo edna evropska drzhava samo zatoa shto nemala pari.
Samo vo januari vo budzhetot nedostigaa rechisi 38 milioni evra. Zagrizhuva toa shto, za razlika duri i od minatogodishniot januari koga krizata beshe vo poln ek, sobrani se mnogu pomalku pari. Budzhetskite prihodi vo januari 2009 godina bile 161 milion evra, a godinava se 150 milioni evra. Od druga strana, rashodite godinava se za 30 milioni evra pogolemi od lanskite.

Prosechnata plata e son za 440.000 rabotnici

Od vkupno 642.541 rabotnik, 204.752 lica zemaat plata shto e okolu prosekot ili nad nego. Spored Drzhavniot zavod za statistika, prosechnata plata vo dekemvri 2009 godina iznesuvala 20.483 denari. Uvidot vo podatocite za brojot na vrabotenite po sektori na dejnost pokazhuva deka od vkupno 642.541 rabotnik vo Makedonija, duri 437.752 lica zemale plata shto bila mnogu poniska otkolku prosechnata plata vo dekemvri. Od drugite 204.752 lica shto zemaat plata shto e okolu prosekot ili nad nego, povekje od 70.000 lica se vraboteni vo administracijata! Sprotivno na toa, okolu 45.000 lica shto rabotat vo tekstilnata industrija vo dekemvri zele plata od okolu 9.500 denari ili edna od najniskite plati vo zemjava. (Nova Makedonija)