MAKEDONIJA » Iselenishtvo

DIJASPORATA I NEJZINIOT POTENCIJAL

Stereotipna slika od 15 dolari

Slikata za dijasporata kaj mnozinstvoto gragjani e komedija, no, za srekja, taa e samo stereotip, a ona shto sega ni treba i na Makedonija i na Makedoncite shto zhiveat vo svetot e Ministerstvo za dijaspora

Pishuva: Metodija A. Koloski

Vo Makedonija postoi stereotipen pogled vo odnos na dijasporata, kon koja se gleda so potsmev. Toj stereotip kaj Makedoncite vo Republikata e tolku golem shto duri i "K-15" imaat skech vo koj iselenicite davaat "duri 15 dolari" pomosh za drzhavata. Vakva, za zhal, e slikata za dijasporata za golem del od lugjeto vo Republika Makedonija, no taa slika ne samo shto e tazhna i pogreshna tuku e i komichna. Definitivno, KOMEDIJA, no, za zhal ili za srekja, ovoj stereotip e samo toa - stereotip i e daleku od vistinata.
Spored proceni na Svetska banka, pridonesot na dijasporata e 18-20 otsto od BDP (domashniot bruto-proizvod) na Makedonija, odnosno okolu 1,5 milijarda evra godishno. Toa znachi deka sekoj petti denar potroshen vo Makedonija e zaraboten nadvor od drzhavata. Po ovie fakti logichno e da se postavi prashanjeto dali dijasporata zasluzhuva da bide potsmevana i dali toj stereotipen pogled bi trebalo da bide vistinskata slika za nea. Apsolutno NE!
Makedoncite se iseluvale od geografska Makedonija so vekovi, no masovno vo posledniot vek. Toa se sluchuvalo od razlichni prichini - ekonomski, politichki, voeni, genocid i diskriminacija ili neshto drugo. Vo poslednite 18 godini, spored Svetska banka, skoro 370.826 drzhavjani od Republika Makedonija se iseleni po razni delovi od svetot, a najgolem del od niv se iselile od ekonomski prichini. Ovaa brojka, e spomnata vo Rezolucijata za migraciskata politika na RM (2009-2014), i e potvrdno izglasana vo Sobranieto na Republika Makedonija vo januari 2009 godina. Terminot "dijaspora" vo poslednite 6 godini se' povekje vleguva vo makedonskiot rechnik, bidejkji gi opfakja site Makedonci vo svetot, i tie shto se iseleni, no i tie shto se rodeni nadvor od matichnata drzhava i pretstavuvaat vtoro ili treto pokolenie na zhiteli vo vtori drzhavi so poteklo od Makedonija.
Za vreme na SFRJ, postoeshe Maticata na iselenici od Makedonija, koja prodolzhi da postoi i vo prvite nekolku godini otkako Makedonija stana nezavisna. Maticata na iselenici potoa beshe zameneta so Ministerstvo za iselenici. Od nekoja nepoznata, i za nas od dijasporata chudna prichina, ova ministerstvo beshe transformirano vo samostojna Agencija za iselenici i vo Ministerstvoto za nadvoreshni raboti beshe formiran Sektor za iselenici. Dvete institucii imaa zadacha da ja podobruvaat komunikacijata pomegju Republika Makedonija i nejzinite iselenici (Dijaspora?).
Vo megjuvreme se sluchi eden golem skandal. Sudstvoto, koe spored nekoi istrazhuvanja se' ushte e pod vlijanie na politichkite partii, dozvoli da bide odzemena i dodelena vo privatna sopstvenost zgradata shto so godini beshe koristena od Agencijata za iselenici pod rakovodstvo na Vladata. Vo ovaa zgrada, koja stana privatna sopstvenost na g-dinot Dzho Petreski, se formira Matica na iselenicite od Makedonija, se uzurpira imeto na poraneshnata Matica za negovi lichni i za interesite na odreden tesen krug negovi bliski. A, Agencijata za iselenishtvo se prefrli vo edna baraka zad Kameniot most i Komercijalna banka. Ako gorenavedenoto ne e dovolno konfuzno, eve ushte neshto plus - beshe formirano i Koordinativno telo za iselenishtvo so pretstavnici od site ministerstva i Agencijata, kako i od Sektorot. So pravo mozhe da se kazhe oti postojat premnogu institucii za iselenishtvoto. Spored ova, mozhe da se vidi kako Makedonija gleda kon dijasporata i gi pochituva iselenicite.
Megjutoa da pojasnime, ova ne e ni najmalku kritika za segashnata vlada, tuku naprotiv inspiracija za taa da prodolzhi da raboti kako shto raboteshe do sega, zatoa shto ovaa vlada dosega pokazha najgolem interes za da gi podobri komunikaciite i odnosot pomegju Republika Makedonija i Makedoncite vo svetot. Blagodarenie na ova vlada, Makedoncite shto zhiveat nadvor, so pravo stanuvaat se' pogolem i povazhen del od Makedonija, a so mozhnosta tie da go ostvarat svoeto pravo na glas vo nashite ambasadi niz celiot svet i so toa da izberat svoi pretstavnici vo Sobranieto na Republika Makedonija pred ili vo 2012 godina, tie kje stanat i ushte povekje povrzani so Makedonija.
Kako shto mozhe da se vidi, postoi dilema za institucionalniot kapacitet vo Makedonija za soodvetna komunikacija so Makedoncite nadvor.
Pred se', ima golem broj Makedonci shto ne se iselenici, a zhiveat nadvor od drzhavata kako, na primer jas, koj sum roden vo SAD, moite se iseleni od Makedonija, ili kako drugi shto se vtora, treta ili chetvrta generacija rodeni nadvor od Makedonija. Taka nitu Agencijata nitu Sektorot pravno ne gi opfakja site, shto znachi deka treba da se najde reshenie za ovaa situacija.
Od nasha gledna tochka, za da se reshi ovaa situacija na Makedonija i' treba Ministerstvo za dijaspora. Agencijata i Sektorot ne treba da zgasnat, tuku da se vklopat vo toa Ministerstvo i da dadat celosen pridones. Isto taka smetame deka vo toa Ministerstvo treba da egzistira i Koordinativnoto telo. Ova Ministerstvo za dijasporata bi gi opfakjalo site Makedonci vo svetot, bez razlika dali se iseleni ili se tamu rodeni i imaat makedonsko poteklo. Dijasporata ne znae kade shto navistina treba da se obrati i da dobie soodvetni odgovori.
Poraneshnata Matica, a potoa i Ministerstvoto, pretstavuvaa tokmu takva institucija, no tie povekje ne postojat. Novoto ministerstvo za dijaspora formirano so sugestii za funkcioniranje od samata dijaspora, e od ogromna vazhnost za napredokot na Makedonija. Ovaa institucija, navistina realno, mozhe da pomogne za podobruvanje na komunikacijata so dijasporata, a so toa taa bi bila poaktivno vkluchena vo pomoshta za tatkovinata.
Dijasporata e mnogubrojna i nea ja sochinuvaat intelektualci, biznismeni, nauchnici i drugi istaknati lichnosti, koi mozhe da se iskoristat za dobroto na Makedonija. Golem del od Makedoncite vo dijasporata se zhedni da i' pomognat na svojata tatkovina, no Makedonija prvo treba da im go ovozmozhi toa. (Dnevnik)

(* Avtorot e pretsedatel na Obedineta makedonska dijaspora, SAD)