MAKEDONIJA » Politika

IAKO VLASTA TVRDI DEKA KJE NEMA IZBORI

Pochna bitkata za neopredelenite!

"Celiot moj zhivot sum zemjodelec, chuvam kravi. Pred nekoj den go vidov Branko Crvenkovski kako vleguva vo edna shtala. Se prashuvam so koe lice odi kaj tie lugje?! Zar ne mu e sram!...", glasi del od oglasot shto e potpishan od VMRO-DPMNE a denovive osamna vo dnevnite vesnici. So vakvi izjavi, pod naslov Svedoshtva, prodolzhi bitkata megju vlasta i opozicijata za toa koj povekje napravil za farmerite, tutunoproizvoditelite, stocharite, otkako i Crvenkovski i Nikola Gruevski dva meseca intenzivno krstosuvaat po selata i im vetuvaat na zemjodelcite spas od problemite vo zemjodelstvoto. Pred nekolku dena Ljube Boshkoski na zhitelite na nekolku bitolski sela im potpishuvashe garancii deka kje im go otkupi zemjodelskoto proizvodstvo shtom negovata partija Obedineti za Makedonija kje dojde na vlast. Pretstavnici na opozicionite partii se pojavija na protestot na stechajcite pred Vladata.
Okolu 70 otsto od gragjanite so pravo na glas imaat ponizok stepen na obrazovanie! Mnogu od niv ne glasaat za niedna partija. Tokmu tie go sochinuvaat ogromniot broj na potencijalni glasovi. Tie kje go donesat pobednikot na slednite izbori. Zatoa, partiskite lideri pochnaa mnogu od svoeto vnimanie da im posvetuvaat na siromashnite sloevi od naselenieto, obiduvajkji se da go pridobijat na svoja strana, velat analiticharite. Tie vo ovie "selski proshetki", pod prevezot na grizha za problemite na zemjodelcite, prepoznavaat bitka za neopredelenite glasachi chij procent raste od izbori do izbori.
Opshta tendencija na nekolkute posledni izbori e deka brojot na glasachi shto ne izleguvaat na glasanje ili ne glasaat za niedna partija nadmina 50 otsto. Toa se okolu 900.000 gragjani, odnosno polovina od vkupniot broj glasachi vo drzhavata. Deka gragjanite gubat interes za glasanje pokazhaa i poslednite pretsedatelski izbori, koga edvaj se ispolni i namaleniot cenzus na 40 otsto. No, posetite na zemjodelcite se vo agendite na SDSM i na VMRO-DPMNE i za sledniot period. (Nova Makedonija)

Branko ni go zede zdravjeto

Grupa stechajci, nevraboteni lica i zemjodelci izlegoa na miren protest pred sedishteto na SDSM. Se pretstavija kako chlenovi na gragjanskata inicijativa Zhrtvi na tranzicijata koi im se sprotivstavuvaat na manipulaciite na Branko Crvenkovski. "Se sobravme pred sedishteto na partijata na Crvenkovski koja beshe na vlast vo vremeto koga nie stradavme, za da potsetime na toa vreme, na korupcijata i kriminalot, koga malkumina se bogatea, a nie obichnite gragjani osiromashuvavme", izjavi Liljana Milenkova, chlen na inicijativata.

Ne' gushkaat i ednite i drugite

"Koj kje pomine-zamine, ni se frla vo pregratki. Nema chare od toa. Chareto e da se smiluva Gospod, pa da sedneme i da se dogovorime koj da ni gi isplati parite za prodadenoto mleko", veli farmer od bitolsko, koj saka da ostane anonimen zashto poradi izjavite vekje imal problemi. "Do vchera ne znaeja shto e shtala. Doagjaat, ni kazhuvaat prikazni. Bea Branko, Ljube, premierot beshe na pushtanje pat. Kje dojdea i partiite na Albancite, da imaa interes. Jas ne gi primam doma. Odat kaj nereshitelni lugje ili kaj tie shto im se vo partijata. Takvi sme nie. Mislime deka ako se ispovedame, problemot kje go snema. Jas na Crvenkovski i na Gruevski im porachuvam da dojdat so gotovo reshenie, so list v raka i togash da razgovarame. Gi vidovme koi se. Na vlast bea i ednite i drugite. Site ostavija problemi zad sebe, poradi shto sega nie stradame".

MEGJUETNICHKI ODNOSI

Provokaciite go palat crvenoto svetlo!

Kolku se krevki megjuetnichkite odnosi i sozhivotot vo Makedonija pokazhuva posledniot incident na skopskiot ploshtad, koga vo diveenje na komitite beshe povredeno 11-godishno momche. Da bide nesrekjata ushte pogolema, momcheto shto vo toj moment se nashlo na mestoto na sluchuvanjata e od albanskata etnichka zaednica. No, udarot na deteto na ploshtadot predizvika potres shto silno se pochuvstvuva vrz megjuetnichkata tolerancija i sozhivotot. So malku posilen intenzitet beshe incidentot vo Nerezi pred okolu polovina, godina koga sozhivotot beshe doveden pred ambis.
Analiticharite se ednoglasni vo svoite stavovi deka seto toa e rezultat na kontinuiranoto gazenje po tankata crvena linija i e odraz na megjuetnichkite odnosi koi postojano se predizvikuvaat so niza proekti i odluki. "Incidentot na ploshtadot Makedonija e krajno tazhen i seriozen", oceni evroamasadorot Ervan Fuere. "Tochno e deka slichni vakvi incidenti kje najdete i niz Evropa, no od druga strana, toa shto vakov incident se sluchuva vo centarot na glavniot grad e mnogu tazhno. Makedonija e multietnichka zemja i, vsushnost, toa e nejzinata najgolema pridobivka i se pravat golemi napori da se promovira tolerantnosta i razbiranjeto", izjavi Fuere. Spored nego, potrebni se povekje napori za promoviranje na tolerantno opshtestvo vo duhot na ohridskiot Ramkoven dogovor.
Pred samo eden mesec vo istrazhuvanjeto na Centarot za megjuetnichka tolerancija beshe predupredeno deka zaostruvanjeto na megjuetnichkite odnosi mozhe vo idnina da producira konflikti i incidenti. "Predupredivme deka se ochekuvaat megjuetnichki konflikti shto i se sluchuva vo posledniot period, ne samo incidentot na ploshtadot, tuku i toa shto se sluchi vo Prilep pred dzhamijata. Predupredivme deka kje se sluchuvaat konflikti so mal intenzitet, no tie mozhe da donesat destabilizacija so pogolemi razmeri", povtoruva Vlado Dimovski od Centarot. Toj smeta deka itno e potrebno da se prevenira na ovoj plan so toa shto treba da pochne javno da se zboruva na otvoreni debati.
Profesor Sefer Tahiri veli deka ovie sluchuvanja se odraz na megjuetnichkite odnosi vo zemjata, koi se rezultat na aktuelnata politichka sostojba i provokaciite shto doagjaat od nekoi vladini proekti. "Ova ne e prvpat da diveat komitite, a policijata da bide zateknata od tie dejstvuvanja. Ako nekoj zagineshe, togash shto kje praveshe ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska ili premierot Nikola Gruevski, spored kogo ovie incidenti mozhe da se tolkuvaat na ovoj ili na onoj nachin", veli Tahiri. (Spored Utrinski vesnik)

GRUEVSKI:

I moeto dete mozheshe da dobie kamen po glava!

Premierot Nikola Gruevski go poseti povredenoto 11-godishno Albanche Bujarin Mamuti, koe zakrepnuva doma od povredite na glavata shto gi dobi od razulavena grupa huligani na ploshtadot Makedonija. Bujarin gi precheka premierot i sorabotnicite od kabinetot sednat na krevetot vo malata odaja, lepenka na edna tesna kukjichka so dvor - tunel, shirok samo eden i pol metar. "Kako si? Kade te udrija? Chuvstvuvash li golemi bolki? Gi znaesh li tie shto te udrija?", go prashuvashe premierot momcheto, a toa odgovarashe na site prashanja, bez da ja dvizhi glavata. Vo sobata ja nemashe majka mu. Taa pochinala. Bujarin, negovata 13-godishna sestrichka i pomaliot brat od neodamna ostanale bez majka. Razbravme deka tatkoto gi odgleduva sam.
Tatkoto mu raskazha na gostinot deka go odnel Bujarin da se lizga na ploshtadot, po shto bile dogovoreni da go zeme. No, povikot stignal od policija. Grupa od 30-tina fudbalski navivachi kon nasobranite deca na ploshtadot se rasfrlale so zhelezni prachki i so betonski kocki. Go pogodile momcheto i mu ja rascepile glavata. Lekarite od Gradska bolnica mu ja soshile ranata. "Bujarin beshe so raskrvavena glava. Dzhempercheto mu beshe skinato. Se isplashiv mnogu koga go vidov", raskazhuvashe tatkoto.
Premierot apelirashe do roditelite i do decata da ne dozvoluvaat da se sluchuvaat vakvi raboti, a i koga kje se sluchat da ne dozvoluvaat da dobijat megjuetnichki dimenzii. "Sechie dete mozheshe da bide na lizgalishteto, i moeto, i vashite deca". Toj reche deka deteto mu gi raskazhalo site detali i deka kje mu pomogne na semejstvoto, zashto toa, kako shto reche, ima i drugi problemi. (Vest)

Osum lica kje odgovaraat za nasilstvo

Policijata identifikuvashe vkupno osum uchesnici vo nasilstvoto shto se sluchi minatata sabota na lizgalishteto na skopskiot ploshtad. Najmaliot od niv ima 13 godini, a najstariot e na 20-godishna vozrast. Protiv niv kje bide podnesena krivichna prijava i kje odgovaraat za nasilstvoto, zashto frlale so betonski kocki i metalni shipki, pri shto beshe povredeno edno 11-godishno dete od Chair. Petmina od grupata vo prisustvo na roditelite i na inspektori za maloletnichka delikvencija bile povikani na razgovor vo policiska stanica. Na sluzhben razgovor se povikani i drugite uchesnici vo incidentot, po shto i protiv niv se najavuvaat prijavi.

MEGJU TURCITE VO STRUMICA I VRAPCHISHTE

Prvachinjata bez maka uchat makedonski

Okolu 150 prvachinja - Turci vo Strumica i strumichkiot region uchat makedonski jazik. Ovie chasovi gi posetuvaat i chetiriesetina Turci vo opshtinata Vrapchishte megju Gostivar i Brvenica. Nastavata po makedonski jazik se odrzhuva i vo uchilishtata so albanski i turski paralelki vo skopskata opshtina Butel. Odlukata za izuchuvanje na makedonskiot jazik vo prvo oddelenie, rechisi dva meseca po pochetokot na prvoto polugodie, i natamu ja bojkotiraat uchilishtata shto se naogjaat na teritorija na skopskata opshtina Chair, kako i vo povekje opshtini vo zapadna Makedonija, kade uchat deca - etnichki Albanci.
"Vo prvo oddelenie sekoja godina se zapishuvaat okolu 150 prvachinja -Turci. Tie bez problem gi sledat ovie chasovi ushte od pochetokot na vtoroto polugodie. Nema nikakov otpor od roditelite. Zadovolni sme od ovaa novina oti dosega ovie uchenici mnogu teshko preminuvaa vo petto oddelenie, ne go znaeja dovolno makedonskiot jazik", veli Sonja Churlinova, rakovoditelka na Sektorot za obrazovanie vo strumichkata opshtina.
Odgovornite vo opshtinata Butel, pak, informiraat deka makedonski jazik se uchi i vo albanskite i vo turskite paralelki. "Kaj nas nemashe golem otpor od roditelite. Chasovi po makedonski jazik ima, no ostanuva inspektoratot da proveri dali se improvizira na ovie chasovi, shto uchat ili pishuvaat. Vazhno e deka nastava ne se gubi i ne se bojkotira", veli Snezhana Klincharova, portparol vo opshtinata Butel.
Neset Dauti, odgovoren za obrazovanie vo Vrapchishte informira deka vo uchilishteto vo taa opshtina nema makedonski jazik vo rasporedot na chasovi za prvo oddelenie. "Vo prvo oddelenie ima dve turski paralelki vo uchilishteto 'Vrapchishte', poraneshno 'Chede Filipovski' i vo niv na uchenicite makedonski jazik im predavaat nivnite oddelenski nastavnici, ama uchebnici nemaat. A vo paralelkite vo koi se sledi nastava na albanski nastaven jazik, ovaa odluka ne se pochituva", pojasnuva Dauti.
Nastava po makedonski jazik ima, iako od nevladinite organizacii Realnost i Ilirikum libertas najavuvaa deka vo nitu edno uchilishte so albanski paralelki nema da se pochituva ovaa odluka. Ottamu informiraa deka se ushte ne dobile odgovor od ustavnite sudii, pred koi e osporeno uchenjeto makedonski vo prvo oddelenie. Ministerot za obrazovanie i nauka Nikola Todorov, otkako naide na bojkot kaj Albancite za ovaa odluka, organizira javni debati, na koi univerzitetski profesori ja pravdaa potrebata od izuchuvanje makedonski jazik. (Nova Makedonija)

OTKAKO KUPIJA 11 KARTI ZA BANGKOK

Pratenicite se skaraa za tajlandskata masazha!

Parlamentarna delegacija od Makedonija sepak kje odi na sostanokot na Interparlamentarnata unija shto kje se odrzhi vo Tajland od 27 mart do 1 april, i pokraj toa shto shefot na delegacijata, spikerot Trajko Veljanoski, se otkazhal od namerata da patuva za Bangkok. Iako bilo planirano vo Bangkok da odi edinaesetchlena delegacija, Veljanoski i dvajca chlenovi od negovata pridruzhba se otkazhaa. Vo Bangkok nema da odi ni pratenichkata Silvana Boneva. Na drugite chlenovi na delegacijata Veljanoski im dal rok vo koj sami kje reshat dali kje odat vo Bangkok ili ne. Za celata delegacija vekje bile kupeni avionskite bileti koi chinat okolu 15 iljadi evra, a bilo rezervirano i hotelsko smestuvanje.
Sobraniski izvori velat deka Veljanoski se povlekol poradi toa shto Vest pokazhal interes da pishuva za patuvanjeto vo Tajland, no i poradi kavgata megju pratenicite za celishodnosta da se napravat tolku troshoci za nastan koj ne e od golem interes na Makedonija. "Ne mozham da go izdrzham ovoj pritisok", se pravdal Veljanoski, koj imal problem da i' go objasni na javnosta troshenjeto tolku pari od sobraniskiot budzhet vo uslovi na ekonomska kriza, za da se odi na nastan koj ne e tolku biten za zemjata. Tie sredbi povekje sluzhele za druzhenje megju parlamentarcite i bile nekoj vid zabava otkolku shto se rabotelo neshto konkretno. Deka toa e taka, pokazhuva i izbiranjeto na mestoto kade shto se odrzhuvaat tie godishni sostanoci na IPU, koi najchesto se vo egzotichni zemji. Dosega makedonski pratenici uchestvuvale na tie sostanoci na Bali, vo Indonezija i vo Kenija?!
Osven toa, nekoi pratenici ne veruvale mnogu vo diplomatskata aktivnost na chlenovite na delegacijata, za promocijata na Makedonija, zashto povekjeto od niv ne zboruvaat angliski. Spored dogovorot, za Bangkok trebashe da patuvaat Veljanoski i dve lica od negoviot kabinet, generalniot sekretar Zharko Denkovski so preveduvach, pratenicite Jani Makraduli, Silvana Boneva, Flora Kadriu, Tahir Hani i Goran Misovski i preveduvach za tie shto ne zboruvaat angliski. (Vest)

INTERPELACII

Dimovska ne padna!

Mirjana Dimovska kje ostane vo Drzhavnata komisija za sprechuvanje na korupcijata, zashto interpelacijata za nejzinata rabota shto ja podnese SDSM ne pomina vo Sobranieto. Protiv baranjeto odgovornost od pretsedatelkata na antikorupciskata komisija glasaa 63 pratenici, a samo 13 glasaa "za". Vo devetchasovnata rasprava SDSM obvini deka Dimovska raboti netransparentno, selektivno i nezakonski i deka go stimulira i go prikriva drzhavniot kriminal. Od vkupno 1.167 predmeti minatata godina, Komisijata nashla elementi na kriminal i korupcija samo kaj 11 sluchai?!
SDSM pobara i da se ukine antikorupciskata komisija, spored primerot na Slovenija. "Nekoj saka da se pravi lud, a nekoj zbunet. Vie ste daleku od zbuneta, a ne ste luda. Vie velite deka ako padnete vie, kje padne cela komisija. Neka padne, drugite chlenovi i onaka nikoj ne gi znae. Chumu ni e takva institucija? Zar ne go slushate ehoto na javnosta, shto zboruva charshijata za principot pola-pola shto go promovira VMRO-DPMNE? Deka ako se gradi hotel od 50 milioni, 30 milioni e reketot? Toa go znaat site osven vie. Slepi li ste pri ochi? Zar ne znaete deka pokraj zakonite, ima edna kategorija shto se vika obraz?", reche Vlado Buchkovski od SDSM. (Nova Makedonija)

Mnozinstvoto go spasi i Stavreski

Vicepremierot i minister za finansii Zoran Stavreski celosno go promashi rebalansot na budzhetot za 2009 godina, ne gi realizira kapitalnite rashodi, zasileno i neobmisleno ja zadolzhi zemjata vo stranstvo i na domashniot pazar i kontinuirano ja pritiskashe i ja podrivashe nezavisnosta na Narodna banka, tvrdeshe Jovan Manasievski od LDP. Spored nego, Stavreski kreira neprijatelska atmosfera kon privatniot sektor, poradi shto kje nema socijalna, tuku revolucija na biznis-sektorot. No, po 11-chasovna rasprava samo 13 opozicioni pratenici glasaa za otpovikuvanje na Stavreski.

ZDRAVSTVOTO SE RASPAGJA

Lekuvajte ne' vo sobite za Gruevski!

Gjubre vo bolnichkite sobi, nechisti podovi, civili po hodnicite kolku sakash. Klozetite kako da se javni, a ne bolnichki. Pomodreni i iskrsheni plochki, VC-sholji bez kapaci, pa pacientite edvaj nekako klechat so rani po operacijata, za da se olesnat! Toa e hororot na Abdomenalnoto oddelenie vo Gradskata opshta bolnica vo centarot na Skopje shto go dozhiveale nekolku bolni koi, kako shto velat, vlegle tamu so bolki i kako itni sluchi vednash bile hospitalizirani i operirani.
"Lekarite se trudat kolku shto mozhat najprofesionalno da si ja zavrshat rabotata, no jas celo vreme dodeka lezhev tamu go imav chuvstvoto deka sum vo kasapnica, a ne vo bolnica. Lazhe novata fasada shto ja stavija pred nekolku godini, a koga kje vlezesh vnatre, se' se raspagja! Cel nosechki stolb na zgradata odnatre e kako izgrizan i imash chuvstvo deka vo sekoj moment kje se urne. Verojatno zashto se shtedi, se zabrishuva kolku krv da nema po plochkite, a za temelna redovna dezinfekcija, kako shto e red vo bolnica vo koja sekoj den se pravat desetici operacii, ne stanuva zbor. Duri i gjubreto ni go ostavaa da ni postoi po sobite i po cel den, osobeno za vreme na vikendite, koga nemashe voopshto nikakva kontrola. Rechisi vo sekoja soba imashe pacient so infekcii na ranata i so pokachena temperatura. Ne daj bozhe da spomenesh infekcija od nehigienata ili da ja potsetish medicinskata sestra deka ti docni so terapijata, ili deka treba da ti stavi nova infuzija, zashto prethodnata e vekje istechena, se' shto i' se sobralo od loshite uslovi za rabota kje isturi vrz tebe. I zatoa site molchat", raskazhuvaat za Vest rechisi vo duet dve pacientki.
Tie dodavaat deka najstrashno bilo nokje. Na nivniot kat rechisi nikogash nemalo dezhuren lekar, iako vo sekoja soba imalo taze operirani bolni. Zachudeno prashuvaat kako e mozhno celoto Abdomenalno oddelenie nokje da se ostavi na sestra-volonterka, koja za cel mesec rabota dobiva samo tri iljadi denari za troshocite za prevoz i za hranarina?! "Devojkata taa nokj navistina se obiduvashe, iako so mnogu malku iskustvo zad sebe, sovesno da si ja zavrshi rabotata. Od site strani i' baraa pomosh. Komu mu se izmestila infuzijata, komu mu trebashe pomosh za da stane, a povekjeto gorea od temperatura. Sestrata cela nokj trchashe od eden do drug kraj na hodnikot", raskazhuvaat pacientkite shto ostanale podolgo vreme vo bolnicata. Nivnoto zakrepnuvanje po operacijata bilo prodolzheno poradi infekcija na ranite od najrazlichni bakterii koi gospodarat vo bolnicata poradi nehigienata.
"Trebashe da bideme bezobrazni i da barame da ne' kachat vo VIP sobite kade shto, kako shto pishuvashe po vesnicite, go osvezhuvaat premierot i negovite ministri, zashto rabotat 24 chasa sedum dena vo nedelata. Koga kje se pobunevme za loshite uslovi, ni velea deka vo bolnicata ima VIP sobi koi chinat po 4.000 denari na den i da povelime vo niv, ako sakame. Tamu sigurno se' e pod konec i na ministrite i na pacientite so podlabok dzheb ne im se zatnuvaat infuziite i ne im potekuvaat racete od nesoodvetni igli i oprema", dodavaat revoltiranite zheni koi baraat od ministerot za zdravstvo Bujar Osmani itno da prezeme merki - urgentniot centar vo Skopje, vo koj doagjaat itni sluchai od cela Makedonija, navistina da zalichi na bolnica.
Vest lani pishuvashe deka premierot i ministrite navecher doagjaat na osvezhuvanje so infuzija vo Gradskata bolnica po naporniot raboten den vo posebni VIP sobi. Objavenite informacii togash nikoj ne gi demantirashe. (Vest)

EKSMINISTEROT NE SE PREDAVA

Paunovski so novi dokazi bara povtorno sudenje

"Pobarav povtoruvanje na sudskata postapka protiv mene, zasnovano na nov dokaz koj nikogash dosega ne beshe zemen predvid, a za koj do neodamna ne znaev deka postoi", izjavi eksministerot za odbrana Ljuben Paunovski na pres-konferencijata na koja pretstavi dokumenti za koi tvrdi deka dokazhuvaat deka sudot nepravedno go osudil na pet i pol godini zatvor i na obvrska da vrati pari shto gi prisvoil drug. "Najnoviot flagranten dokaz so koj baram sudiite da reshavaat spored odredbite na Krivichniot zakonik, a ne spored naredbite, zakanite i stravot, e akceptniot nalog so koj Zoran Simonovski, sopstvenik na HS kompani, nezakonski prisvoil znachitelen iznos pari uplateni od MO za koi sudot me osudi i me tera da gi vrakjam!?", reche Paunovski.
Toj pokazha dokumenti shto gi dostavil sudot od koi se gleda deka ovoj dokaz ne bil razgledan na glavniot pretres, deka sudot ne go povikal Simonovski (koj sega zhivee vo Kalifornija, SAD) da svedochi, iako vo zapisnikot stoi deka toj dal izjava za sudot. Paunovski potencira deka so ovie lagi na sudot presudata vekje ne e validna i deka pretstavuva pravosuden presedan so koj kje se zanimava sudot za chovekovi prava vo Strazbur. Toj se pozhali deka sudot neosnovano go zhigosal, go zadolzhil da vrati 95.000.000 denari so shto go doveduva do robovski odnos, bez mozhnost za osnovna egzistencija. "Moeto semejstvo za nekolku meseci kje ostane na ulica, kje se unishtat zhivotite na nevini lugje, a zgora na se' treba da vrakjam pari za koi veshtachenjeto otkrilo deka legnale na smetkata na Simonovski i na firmite na semejstvoto Kamchevi", veli Paunovski.
Eksministerot za odbrana na 10 juli minatata godina isprati baranje do sudot za obnovuvanje na procesot protiv nego, no po dve nedeli sudot ekspresno go odbi negovoto baranje. Vo sudskiot proces koj niz sudskite lavirinti se provlekuva rechisi devet godini, Paunovski e osuden na pet i pol godini zatvor, zatoa shto dozvolil firmata zad koja stoele negoviot dedo i badzhanak da nabavi hrana za potrebite na ARM i izgradba na stanovi vo krugot na kasarnata Ilinden vo Skopje. (Shpic)

SUSPENDIRANA SUDIJKA GO OBVINUVA MINISTEROT ZA PRAVDA

Manevski se samozadovoluva!

Na inicijativa na ministerot za pravda Mihajlo Manevski, Sudskiot sovet otvori postapka za utvrduvanje odgovornost protiv sudijata Violeta Duma za dva predmeta - za osudeniot turski drzhavjanin, megjunaroden shvercer na migranti, komu mu ja potvrdila presudata pod lazhno ime, i za predmet vo koj ne se izzela, a obdukcija vrshel nejziniot soprug, profesor Aleksej Duma. Taa e vremeno otstraneta od vrshenjeto na sudiskata funkcija. "Ne mozham da ja sfatam ovaa tendencija, zhelba za odmazda i zhelba za samozadovoluvanje na vakov nachin kaj lugjeto. Navistina sum dobro iznenadena od toa shto na prviot den na liderskata sredba na koja partiite kje kazhat zoshto ministerot za pravda ne treba vekje da bide chlen na Sudskiot sovet, se sluchi ova, vo posleden moment da bide se' ubavo istoriski zavrsheno. Ochigledno, vojnata so mene na ministerot mu e mnogu interesna", smeta Duma. "Srekjna sum, imam deca, vnuci, nie sme golemo i ubavo semejstvo. Zamislete da beshe druga merka, jas vozam kola, mozheshe se' da se sluchi", veli Duma i dodava deka e dobro shto se otishlo na pocivilizirana forma na revanshizam, namesto na rasipuvanje na sopirachkite na avtomobilot!
Taa potseti deka za odlukata za turskiot drzhavjanin glasale site pet chlenovi na Krivichniot sovet (taa bila posledna) i deka identitet utvrduvaat policijata i prvostepeniot sud. Taa ne negira deka srede sudenje se baralo da mu se smeni identitetot na osudeniot, no ja isterala postapkata so identitetot na pasoshot so koj kriminalecot bil faten pri vrshenje na deloto. Za vtoriot sluchaj, koga ne se izzela od predmetot kade shto obdukcija vrshel nejziniot soprug, reche deka nejzino zakonsko pravo e da reshi koga da (ne) bara izzemanje. "Kade ja vide tuka Manevski zloupotrebata so mojot soprug koj ne vrshel individualna obdukcija tuku kako drzhavna institucija? A ne ja vide taa situacija koga zhena mu beshe sudija, a toj minister?", prashuva Duma. (Vest)