MAKEDONIJA » Aktuelno

SPOR ZA IMETO

Nimic ne ja gubi nadezhta

Posrednikot vo pregovorite za imeto Metju Nimic ushte ne zakazhal, nitu najavil koga kje gi svika pregovarachite, ambasadorite Zoran Jolevski i Adamantios Vasilakis, na sredba vo Njujork, iako ne se iskluchuva toa da se sluchi do krajot na mesecov. Zasega ne se znae ni kakov bi bil formatot na sredbata - zaednichka ili odvoeni sredbi, no po neodamneshnata poseta na regionot Nimic ne ja gubi nadezhta deka sporot sepak mozhe da se reshi skoro, zashto i dvete zemji imale zhelba prashanjeto da se zatvori. "Imav slichno pozitivno chuvstvo i vo Skopje i vo Atina shto se odnesuva do zhelbata na dvete strani za postignuvanje reshenie vo bliska idnina. Veruvam deka i dvete strani naporno rabotat na reshavanje na prashanjeto vo realna vremenska ramka, bez ogled na teshkotiite", izjavi Nimic za Dnevnik. Spored nego, za procesot nema golemo znachenje toa shto vo Skopje najavil "skoro" reshavanje na sporot, a vo Atina samo reshavanje, i toa ne go povrzuva so pogolemiot ili pomaliot optimizam na dvete sredbi.
Za amerikanskiot drzhaven sekretar Hilari Klinton "zavrshuvanjeto na procesot na integracija na balkanskite zemji vo evroatlantskite institucii e kluchno za stabilnosta vo regionot i za razvojot". Vo Atina ovaa izjava se tolkuva kako indirekten pritisok vrz Grcija za da i' se ovozmozhi na Makedonija da stane chlenka na NATO na samitot na Alijansata vo noemvri godinava. (Spored Dnevnik)

MILOSHOSKI:

Ne ni prechi zgolemeniot interes na EU za imeto

"Makedonija nema nishto protiv zgolemeniot interes na Evropskata unija vo sporot za imeto", ja komentirashe ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski najavata za sredba na evrokomesarot za proshiruvanje Shtefan File so posrednikot vo sporot Metju Nimic.
"Smetame deka od dopolnitelnoto informiranje na vrvnite chlenovi na Evropskata komisija vo odnos na ovoj bilateralen spor shto Grcija go zloupotrebuva vo kontekst na evropskite integracii na Makedonija, nashata zemja mozhe da ima samo korist. Makedonija nema shto da krie vo ovoj spor, i zatoa smetame deka nashiot konstruktiven pristap e toa za shto bi mozhel da posvedochi i posrednikot Nimic", istakna Miloshoski.

TALER:

Eshton da go reshi imeto!

"Visokata pretstavnichka na Evropskata unija Ketrin Eshton da nastojuva da go reshi sporot za imeto megju Makedonija i Grcija", pobara slovenechkiot evropratenik Zoran Taler, koj e i izvestuvach na Evropskiot parlament za Makedonija. Eshton vo svoeto obrakjanje pred Parlamentot istakna deka Unijata treba da se dokazhe vo sosedstvoto, a vo vrska so Balkanot naglasi deka EU insistira na reformite vo zemjite od regionot. (Vecher)

SOVET NA EVROPA

Grcija ne go priznava makedonskiot jazik zashto bil slichen na bugarskiot?!!

"Makedonskiot jazik e slovenski i e slichen na bugarskiot, pa ne mozhe da go prifatime makedonskiot narod, zashto i nie se chuvstvuvame kako Makedonci". Vakvi bile reakciite na grchkite pretstavnici za vreme na zasedanieto na Sovetot na Evropa. Grupata grchki pratenici shto gi predvodi Dora Bakojani negoduvale za usvoenata rezolucija so koja se bara priznavanje na makedonskiot jazik, narodot i malcinstvoto vo Grcija. Taa rezolucija go bara istoto toa i od Bugarija - zemjata da go priznae makedonskoto malcinstvo kako poseben narod.
Vkupno deset amandmani na rezolucijata podnele Grcija i drugi zemji-chlenki koi vazhat za nejzini prijateli - no Sovetot ne prifatil nitu eden. A shto tolku gi naluti Grcite? Vo Rezolucijata se upotrebuva pridavkata makedonski bez nikakvi dodavki, bez uslovuvanje se priznava malcinstvo vo Grcija, a od Atina se bara da gi vrati imotite na proteranite Makedonci. Rezolucijata notira deka Grcija ja uzurpira lokalnata kultura zaradi politichki celi i zabranuva oficijalno zdruzhuvanje i registracija na makedonski zdruzhenija. Grcija e edna od chetirite evropski zemji koi ushte ne ja ratifikuvale Ramkovnata konvencija za zashtita na malcinstvata, so Belgija, Island i Luksemburg. (Makfaks)

PO SREDBITE NA PAPANDREU SO DRZHAVNIOT VRV NA SAD

Razgovaraa za imeto ili za grchkiot bankrot?

Po posetata na grchkiot premier Jorgos Papandreu na SAD i negovite sredbi so amerikanskiot pretsedatel Barak Obama i so drzhavniot sekretar Hilari Kliton, mediumite vo Grcija tvrdat deka za reshavanje na sporot za imeto vo opcija e predlogot Republika Severna Makedonija, a vo Skopje reagiraat deka stanuva zbor za mediumski trik ili intriga na grchkata strana. "Atina da go preispita svojot stav vo odnos na sporot za imeto so Skopje i da go razgleda predlogot Republika Severna Makedonija kako reshenie za problemot - pobarale Obama i Klinton na sredbite vo Vashington so Papandreu", pishuvaa mediumite vo Grcija. Vo tekstot na To Vima se veli deka "Obama i Klinton mu rekle na Papandreu deka, ako Grcija odgovori pozitivno na nivnoto baranje, Vashington e podgotven da go informira Sovetot za bezbednost na ON deka nazivot PJRM vo idnina mozhe da se zameni so Republika Severna Makedonija, a jazikot shto se zboruva vo zemjata kako severnomakedonski". Spored To Vima, koja se povikuva na visoki amerikanski diplomatski izvori, Papandreu gi informiral Obama i Klinton deka kje odgovori otkako vo detali kje go razgleda nivnoto baranje.
Kako shto naglasuvaat amerikanskite diplomati za vesnikot, Vashington e silno zainteresiran da se kompletira proshiruvanjeto na NATO vo Jugoistochna Evropa, shto ne e mozhno bez reshavanje na problemot za imeto na Makedonija. SAD brzaat da gi prikluchat drzhavite od Zapaden Balkan vo NATO poradi novata amerikanska odbranbena strategija koja predviduva rasporeduvanje na antiraketni shtitovi vo Istochna Evropa i vo Istochen Mediteran namesto vo Polska, Cheshka i na Baltik, kako shto beshe prethodno planirano. Povtorno se planira i sredbata na dvajcata premieri, za 25 ili 26 mart, koga Nikola Gruevski kje bide vo Brisel i kje prisustvuva na sostanokot na Evropskata narodna partija, shto praktichno e podgotovka za Sovetot na EU shto kje se odrzhi utredenta, a na koj kje prisustvuva i Papandreu. (Vecher)

SAD se prijatel na Grcija, i vo dobri i vo loshi vreminja

Po sredbata vo Belata kukja Jorgos Papandreu izjavi deka Barak Obama pozitivno reagiral na negovoto baranje za akcija protiv finansiskite shpekulanti koi Atina gi obvinuva za teshkata situacija vo koja se naogja zemjata poradi toa shto na golemo kupuvale vladini obvrznici i so toa ja zgolemuvale kamatata. Odlukata za patuvanje na grchkite gragjani vo SAD bez viza Papandreu ja nareche glas na doverba za Grcija. Obama ne komentirashe direktno za ekonomijata, no zatoa poracha: "Kako shto mu kazhav na premierot na sredbata vo Ovalnata kancelarija - vo dobri ili loshi vreminja, Grcija kje ima partner i prijatel vo SAD". Prashanjeto za imeto na Makedonija go otvori arhiepiskopot na Grchkata pravoslavna crkva vo SAD Demetrios, koj pobara od Obama: "Ja povtoruvame nashata molba shto Vi ja upativme za vreme na minatogodishnata proslava, za Vasha potrebna intervencija za se' ushte otvorenite prashanja na unifikacija na Kipar i soodvetno ime za Poraneshnata Jugoslovenska Republika Makedonija". (Glasot na Amerika)

EVROPSKA UNIJA

Berlin go skrati rokot za imeto!

Makedonija go propushti rokot da dobie datum na martovskiot samit na Evropskata unija i, shto e ushte povazhno, na pat e da go propushti i junskiot rok, zatoa shto namesto ochekuvanite tri meseci za reshavanje na sporot, vleguva vo cajtnot. Prichina za toa e novata germanska politika site odluki okolu proshiruvanjeto, pred da se donesat, da gi odobri Bundestagot, shto znachi deka reshenieto za sporot mora da dojde vo tekot na idniot mesec ili najdocna na pochetokot na maj, za vo juni Makedonija voopshto da bide tema za rasprava na Sovetot na EU. Ova go potvrdi portparolot na germanskata ambasada vo Brisel Martin Kotaus, spored kogo Angela Merkel nema da mozhe da se soglasi so takva odluka, ako taa prethodno ne bide odobrena od germanskiot parlament.
Sepak, slovenechkiot evropratenik Jelko Kacin bara od evrokomesarot za proshiruvanje Shtefan File da vlozhi napor i Makedonija da se najde na rasprava vo mart, zaedno so Island, no neoficijalni izvori tvrdat deka pod prashalnik e i odlukata za taa zemja, zatoa shto i taa mora da pomine niz germanskata procedura.
Makedonskiot datum ne se zapletkuva samo vo EU-procedurata, tuku i od Atina, koja nastojuva celata rasprava da ja odlozhi za noemvri, povikuvajkji se na samitot na NATO kako poprifatliv rok. Grchki funkcioneri vekje brifiraat vo Brisel deka do juni nishto nema da se sluchi okolu sporot, a so toa i so datumot na Makedonija, i deka SAD i Shpanija, navodno, se zalagaat razvrskata da se odlozhi do samitot na NATO. Poprecizno, dodeka Makedonija bara sredbi, Grcija se obiduva da go prolongira procesot, i pokraj naporite od Evropskata unija toj da se reshi pobrgu.
Isto taka, izvori od Evropskiot parlament predupreduvaat deka Makedonija nema mnogu vreme za gubenje i deka mora brgu da dojde do reshenie - poradi ekonomskata kriza vo Grcija, zatoa shto postoi mozhnost vladata na Jorgos Papandreu da padne, a ne se znae koj kje dojde po nea. (Spored Utrinski vesnik)

REZOLUCIJA NA SOVETOT NA EVROPA

Grcija da go priznae makedonskoto malcinstvo!

So rezolucijata shto beshe izglasana na sostanokot na postojaniot komitet na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa vo Pariz se bara Grcija da go priznae makedonskoto malcinstvo i da ja ratifikuva Povelbata za zashtita na nacionalnite malcinstva i da raboti na vrakjanjeto na imotite, odnosno da postapi spored odlukite na Sudot za chovekovi prava vo Strazbur, so koi se bara da se dozvoli registracija na nevladinata organizacija Dom na makedonskata civilizacija.
Makedonskiot pretstavnik vo komitetot, pratenikot Aleksandar Nikolovski, smeta deka ovaa rezolucija e chekor napred. "Ova e odraz na realnosta, zashto tamu jasno stoi deka lugjeto shto zhiveat vo Severna Grcija sebesi se smetaat za etnichki Makedonci, taka shto samo e preneseno toa shto tie go chuvstvuvaat, i se bara da se pochituva nivnoto lichno chuvstvo. Znachajno e toa shto se insistira na sloboda na etnichkoto uveruvanje i na terminot makedonski, zatoa shto taka sakaat da se narekuvaat etnichkite Makedonci vo Grcija", veli Nikolovski.

ATINA KJE POPUSHTI ZA IMOTITE NA EGEJSKITE MAKEDONCI

Grcija e pod silen pritisok!

"Grcija e pod ostri kritiki poradi toa shto gi iskluchuva Makedoncite kako rod. Taa e pod seriozen pritisok na megjunarodnata zaednica i postojat realni shansi Makedoncite nabrzo da si gi vratat imotite. Kako shto minuva vremeto, pritisokot e se' pogolem", izjavi dekanot na Pravniot fakultet na Amerikan koledzh Zvonimir Jankulovski.
"Kje vidime doprva shto kje se sluchi, zashto implementacijata na Rezolucijata na Sovetot na Evropa odi na politichko telo, a toa e Komitetot na ministrite vo koj sedat samo postojanite drzhavi-chlenki, i tamu ne' cheka vistinskata borba. Taa se odviva podolgo vreme, no sega imame rezolucija koja ne e obvrzuvachka, no sepak upatuva na realnata slika tamu", veli Jankulovski. "Rezolucijata na Sovetot na Evropa ne mozhe da vlijae na sudskiot spor shto go vodi Makedonija protiv Grcija, no gi podobruva poziciite na makedonskata strana vo reshavanjeto na sporot so imeto. Mora da spomeneme deka vo zemjava ima golemi ochekuvanja od razreshnicata sudskiot spor protiv Grcija. Nie nemame problem so pravoto tuku so politikata, zatoa ochekuvanjata deka tamu kje se reshi problemot e idealistichka i premnogu optimistichka. Problemot mozhe da se zatvori samo preku Sovetot na bezbednost na Obedinetite nacii", veli Jankulovski. (TV Kanal 5)

REAKCIJA NA "VINOZHITO"

SAD da gi pochituvaat principite na samoopredeluvanje

Partijata na Makedoncite vo Grcija Vinozhito se sprotivstavi na upotrebata na terminot "slovenski dijalekt" vo izveshtajot za sostojbata so chovekovite prava vo Grcija shto go objavi Stejt departmentot na SAD. "Ova ne se poimi za samoopredeluvanje i bi bilo soodvetno, vo izveshtaj shto gi tretira chovekovite prava, Stejt departmentot da gi pochituva principite na samoopredeluvanje i da gi imenuva ovaa grupa i nejziniot jazik ednostavno kako makedonski", se veli vo reakcijata na Vinozhito, zad koja se potpishani i makedonskite komiteti za chovekovi prava od Kanada i od Avstralija. Vo izveshtajot na Stejt departmentot, namesto makedonski jazik, se upotrebuva terminot slovenski dijalekt, a lugjeto shto zboruvaat makedonski se narekuvaat lica shto zboruvaat slovenski.
"Vladata vo Grcija ne go priznava postoenjeto na slovenski dijalekt, shto e narechen makedonski od lugjeto shto go zboruvaat vo severozapadniot del na zemjata. Kako i da e, mal broj lugje so slovensko poteklo insistiraat da se identifikuvaat sebesi kako Makedonci, neshto na shto silno se sprotivstavuvaat drugite gragjani. Ovie slovenski govornici tvrdat deka Vladata vodela politika so koja saka da gi obeshrabri da go upotrebuvaat svojot jazik", se veli vo izveshtajot vo koj Grcija se kritikuva za toa shto ne dozvoluva slobodno politichko i kulturno zdruzhuvanje na Makedoncite vo zemjata. Stejt departmentot zabelezhuva deka stranskite mediumi i nevladinite organizacii reagirale na minatogodishniot nasilen prekin na promocijata na grchko-makedonskiot rechnik od grchkite ultranacionalisti.

ATINA BARA SPAS OD DIJASPORATA

Poradi krizata Grcija e neramnopravna vo sporot za imeto

"Grcija e vo neramnopravna polozhba poradi ekonomskiot kolaps i vo takva situacija na zemjata i' e mnogu teshko da pregovara za nacionalnite prashanja kako shto e sporot za imeto", napisha vo otvorenoto pismo, preku koe se baraat donacii od grchkata dijaspora za spas na Grcija od ekonomskata kriza, Sovetot na grchkata zaednica vo koj se obedineti grchkite iselenici od povekje drzhavi. Otkako grchkata vlada otvori posebni bankarski smetki na koi grchkata dijaspora kje mozhe da dava donacii za da ja izvleche zemjata od krizata, Sovetot na grchkata zaednica pobara poddrshka od Grcite niz svetot za da se spasi imidzhot na zemjata. Sekretarkata na Sovetot Olga Sarantopulos vo pismoto naveduva deka ekonomskiot kolaps na zemjata ima posledica vrz sposobnosta na zemjata da pregovara na megjunaroden plan.
"Lishena od ekonomskata samodoverba, na Grcija i' e mnogu teshko da pregovara na ednakvo nivo so drugite zemji, osobeno za nacionalnite prashanja, kako shto se prashanjeto za imeto so sosednata zemja FIROM, grchko-turskite odnosi, kiparskoto prashanje", pishuva vo pismoto preku koe Grcite se povikuvaat da ostanat obedineti i da gi shirat vrednostite na kulturnoto nasledstvo nasproti negativnata slika za nivnata tatkovina shto ja sozdavale mediumite od drugite zemji. (Spored Nova Makedonija)