FELJTON

PRIKAZNA ZA MAKEDONIJA (4)

Kako dete sekoj vikend odev na Vodno

Ezerskata voda e bistra i smaragdno-zelena, izgleda kako techni blagorodni kamenja. Edno chamche so evropsko zname vozi do peshterata Vrelo, shpilja so stalaktiti, vo koja letaat stotici mali liljaci. Do 700-tina metri visokite karpi se skoro nasekade obrasnati so mali drvja, violetovi jorgovani, zholto rascuteni grmushki mov. Edna neobichnost ovde e Natalija Rajmonda, malo cvekje so violetovi cvetovi shto raste neposredno vrz karpata. Nego go ima samo vo Makedonija i cuti samo vo april i vo maj. Dolinata e narechena i Kanjon na peperutki, gi ima preku 250 razlichni vidovi

Skopje, kako rechisi sekoj glaven grad na Balkanot, ima svoja domashna planina, Vodno. Na negovoto podnozhje se naogja edna mnogu ubava stanbena naselba, chii kukji se opkruzheni so gradini. Ovde se i rezidenciite na ambasadite. Pogore ima vikendichki, so mali lozja, so ovoshni drvja i so zelenchukovi gradini, so veselo laenje na kuchinja i so velichestven pogled na gradot. Skopjani ja sakat svojata planina. Duri i na postarite gospoda im svenuvaat ochite koga raskazhuvaat: "Kako dete, so roditelite sekoj vikend odev na Vodno".

Patekite na Vodno

Peshachenjeto vo Makedonija e omileno zadovolstvo vo slobodnoto vreme, shto ne e ni za chudenje pri vakva prekrasna priroda. Za vreme na vikendite nasekade ednostavno izobiluva so peshaci. Desetici pateki se protegaat nagore po planinata kon Mileniumskiot krst na 1.060 metri nadmorska visina, rechisi site strmni i kameni. Patekite chesto se razdvojuvaat i seedno po koja pateka chovek kje trgne, po okolu dva chasa sekogash stignuva gore. Odvreme-navreme na patekite ima ritchinja, koi so zadovolstvo se upotrebuvaat kako trkachki pateki za velosipedite BMH. Peshachkite pateki postojano gi presekuvaat ushte pomali, rechisi tainstveni pateki, koi izleguvaat od chestakot.

Bistra i smaragdno-zelena ezerska voda

Drugo omileno izletnichko mesto e dolinata Matka. Vo dlabokata klisura na rekata Treska vo 1938 godina, vo blizina na selceto Matka, bila izgradena brana. A okolu sozdadenoto veshtachko ezero vodi peshachki pat shto delumno bil izdlaben vo kamen. Patot do ubaviot izletnichki restoran, shirok samo eden metar, romantichno se protega direktno dolzh karpata, pod izdadenite delovi na karpite, kaldrmisan e so ljubov i so kamen dzid e obezbeden od ezeroto. Ezerskata voda e bistra i smaragdno-zelena, izgleda kako techni blagorodni kamenja.
Edno chamche so evropsko zname vozi do peshterata Vrelo, shpilja so stalaktiti, vo koja letaat stotici mali liljaci. Do 700-tina metri visokite karpi se skoro nasekade obrasnati so mali drvja, violetovi jorgovani, zholto rascuteni grmushki mov. Edna neobichnost ovde e Natalija Rajmonda, malo cvekje so violetovi cvetovi shto raste neposredno vrz karpata. Nego go ima samo vo Makedonija i cuti samo vo april i vo maj. Dolinata e narechena i Kanjon na peperutki, gi ima preku 250 razlichni vidovi.

Crkvata "Sveti Nikola"

Visoko nad kanjonot, nasproti restoranot, stoi malechkata crkva Sv. Nikola. Taa e oboena so nezhni, bledi boi. Zoran i brat mu, koi ovde imaat mala gostilnica za izletnici, sekoe utro ja otvoraat crkvata, go vkluchuvaat shestkrakiot luster, gi zapaluvaat svekjite i stavaat sandache za prilozi pred vrata. Potoa, sednuvaat pred svojata bela varosana kukjichka i pijat kafe. Sosema e spokojno, mozhat da se chujat samo pticite. Prostorot zad kukjata se nivi poseani so jagodi, chii crni najloni svetkaat na sonce. Za da ne gi odvee vetrot, vrz najlonite se natezhnati parchinja karpi, koi na nivite im davaat prekrasno linearna, grafichka shara.

Zemjata na boite

Ovaa prekrasna zemja pokazhuva kolku ednostavni i nespektakularni mozhat da bidat uzhivanjata. Taa poseduva velichestven pejzazh, mnogu razlichni gradovi i sela, mnogu nevoobichaeni svedoshtva od antikata, velichestveni manastiri, dzhamii i zhizneradosno naselenie. Prirodata izgleda tolku raskoshna, kolku shto izgleda i trpezata na nekoja makedonska gozba. Shirochinata na ovoj ridest predel sekogash impresionira. A neobichno e toa kolku se promenlivi i pejzazhite vo ovaa sepak, relativno mala zemja. Chovek nasekade gleda polinja, koi na zemjishteto mu davaat edna rechisi grafichka struktura. Postojat mnogu nevoobichaeni ubavi, stari, shiroki drvja. Chestopati tie obrazuvaat vistinska kulisa pred zadninata na planinite, stojat tuka kako nekoj da isceniral nekakvo sizhe. Ama toa e samo prirodata. Makedonija e, pred se, zemja na boi. Navecher, planinskite panorami tainstveno zrachat sino-zeleno-sivo-crno; na Shar Planina utrinskoto sonce vo fevruari go obojuva rozovo celiot masiv. Kamenolomite za mermer okolu Prilep svetat na sonce so neopishana belina. Mermerot poseduva ubavina shto go zbunuva nabljuduvachot. Vo rana prolet na rabovite od ulicite cuti neizmerno mnogu cvekje. A postoi i crveniloto na domatite i neverojatno intenzivnoto crvenilo na afionovite cvetovi.
Makedonija e mnogu plodna zemja, lugjeto nasekade se zanimavaat so zemjodelstvo. Kaj Kochani, blagodarenie na intenzivnata toplina na zemjata od podzemnite topli izvori, se odgleduva duri i oriz. Na polinjata ne se gledaat, kako vo mnogu drugi deneshni balkanski zemji, samo stari lugje, tuku ovde zaedno rabotat celi familii. Naleto, golemite kombajni shto na avtopatite odat od edno pole na drugo, pretstavuvaat interesna slika.

Familijata na Balkanot

Pagja v ochi kako, navidum, da nema beskukjnici. Verojatno lugjeto ovde gi prifakja poshirokata familija. Taa na Balkanot i onaka e mnogu vazhna. Na praznicite i vo letniot raspust, familijata e sekogash zaedno. Isto taka, mnogumina lugje vo zemjata ne bi mozhele da prezhiveat bez doznakite na Makedoncite vo stranstvo, bez pechalbarite.
I megjusebniot odnos na lugjeto e direkten i srdechen. Lidija Sabasnoska, lekarka od Skopje, veli: "Pred nekolku dena vo nashata bolnica beshe doneseno edno malechko, mnogu bolno devojche. Jas se grizhev za nego i toa ozdrave. Pred dva dni tatkoto na devojcheto stoshe pred mojata vrata so golem sandak poln so zelenchuk".

So zdravje da si go nosish

Makedoncite voopshto, neguvaat ochigledno uchtivi oblici na odnesuvanje, polni so pochit. Pri pozdravuvanje, duri i koga chovek se poznava so nekogo samo povrshno, go prashuva: "Kako si?" I prashanjeto e postaveno iskreno. Otkako kje potstrizhi nekogo, frizerot na mushterijata mu posakuva: "Na zdravje!", otkako nekoj kje kupi kostum, prodavachot mu veli: "So zdravje da si go nosish". Lugjeto ovde, opshto zemeno, se mnogu opushteni, mozhebi zatoa shto vo nivnata zemja sekogash se sluchuvale tolku mnogu neshta. Toa, nesomneno, znachi deka, kako i vo site balkanski zemji, vladee poinakov poim za vremeto otkolku vo drugite evropski zemji. Dogovaranjata, i privatnite i profesionalnite se pravat kratkorochno, i chovek ednostavno dobiva termin. A ako potoa nekoj dojde so polovina chas zadocnuvanje, ne e vazhno. Sigurno imal prichina za toa, a mozhebi i nemal - ama, i toa ne e vazhno.

(prodolzhuva)