SVET

HAITI

Spaseni se chovek i devojche 14 i 15 dena po tragedijata

Grupa kradci minatiot vtornik izvlekle mazh od pod urnatinite na prodavnica vo centarot na Port-o-Prens shto nekolkupati bila ograbuvana, pobarale pomosh od amerikanskite vojnici, koi mu ja sanirale frakturata na nogata i serioznoto dehidriranje. Riko Dibrivel (35), pokrien so prav i oblechen samo vo dolna obleka, izjavi deka bil zaglaven pod urnatinite od 12 januari koga se sluchi zemjotresot.
Sledniot, 15-ti den po tragichniot zemjotres, spasiteli izvadile od urnatinite i edna 16-godishna hendikepirana devojka! Koga ja izvlekle imala skrshenici na nogata, no po dadenata prva pomosh i nejzinata sostojba e stabilna, izjavija lekarite. Iako vlastite navedoa deka mala e verojatnosta nekoj da prezhivee podolgo od 72 chasa bez voda, dosega najmalku 130 lica se izvlecheni od spasuvachkite ekipi otkako se sluchi zemjotresot.
Situacijata vo Haiti i ponatamu e haotichna. Banditite gi demnat zhitelite shto go prezhiveaja zemjotresot i siluvaat zheni vo privremenite kampovi shto se podignati niz glavniot. "Imame povekje od 7.000 zatvorenici na ulicite koi izbegaa od drzhavniot zatvor vecherta koga se sluchi zemjotresot... Nam ni bea potrebni pet godini da gi uapsime. Denes tie slobodno se shetaat". Nema informacii za brojot na krivichni dela, no organizaciite na zhenite vekje obezbedija detali za golem broj sluchai i ja alarmiraa misijata na ON na Haiti.

Pijani lekari od Portoriko snimale zhrtvi

Namesto da im pomagaat na zhitelite na Haiti, pijani poortorikanski lekari se fotografirale so oruzhje, a slikite na koi nazdravuvale gi stavile na Fejsbuk. Na edna od niv se slikale so zhrtva od zemjotresot, a pochinatiot bil gol. Ministerot za zdravje na Portoriko Lorenco Gonzales go narekol incidentot "tazhna situacija", a lekarite se pravdale deka samo malku se relaksirale po dobro zavrshena rabota. Nivnoto odnesuvanje ostro go osudilo Zdruzhenieto na lekari na Portoriko.

SZO SE BRANI PRED SOVETOT NA EVROPA

Pandemijata na gripot ne e lazhna!

Povikuvajkji se na preporakite od poznati eksperti, pred odborot na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa SZO ja braneshe opravdanosta za proglasuvanje pandemija od noviot grip. SZO gi otfrli obvinuvanjata deka farmacevtskata industrija vlijaela vrz nivnata odluka da proglasat pandemija. "Sakame da znaeme vrz osnova na shto se doneseni odluki za pandemija. Dali toa bilo vrz osnova na doverlivi nauchni i epidemioloshki dokazi ili pod vlijanie na drugi interesi... Dali SZO vo sluchajot H1N1 povtorno go preplashi svetot bez nekakvi sushtinski dokazi", prasha Pol Flin, koj vo PS na SE na Evropa e zadolzhen za izveshtajot za prichinite za proglasuvanje pandemija. Doktor Volfgang Vodarg, specijalist za epidemiologija, potseti deka SZO ja smenila definicijata na pandemijata za da mozhe da ja proglasi, so shto im dala shansa na farmacevtskite kompanii za ogromna zarabotuvachka. Toj reche deka milioni lugje se vakcinirani bez prichina, za shto ne e jasno dali vakcinata imala pozitivni efekti bidejkji ne e klinichki testirana.

"Novartis" objavi ogromen profit

Shvajcarskiot farmacevtski gigant Novartis objavi zgolemuvanje na neto-profitot za osum nasto poradi prodazhbata na vakcini vo 2009 godina. Prviot chovek na Novartis Daniel Vasela izjavi deka kompanijata ostvarila neto-profit od 10,3 milijardi amerikanski dolari. Toj istovremeno gi predupredi drzhavite koi vo momentov se obiduvaat da gi otkazhat narachkite na vakcini, velejkji deka pri eventualna pandemija vo idnina Novartis prvin kje gi usluzhuva najdoverlivite zemji-partneri.

FRANCIJA

Kje se zabrani feredzheto

Francija treba da im zabrani na muslimankite nosenje feredzhe na javni mesta i da odbie izdavanje dozvoli za prestoj ili drzhavjanstvo na sekoj shto ima "vidlivi znaci na verska praktika", preporachuva parlamentarna komisija. Po shestmesechna rabota, 32-chlenata komisija predlaga da se zabrani nosenjeto na feredzheto i na hidzhabot (fustan shto go prekriva celoto telo) vo uchilishtata, bolnicite, javnite zgradi i transportot, no ne i na ulica. Vo izveshtajot od 200 stranici komisijata se trudela da ne gi navredi muslimanite, koi vo Francija gi ima okolu pet milioni, shto e najgolem broj vo edna evropska zemja.
Diskusiite za prashanjeto pochnaa po izjavata na pretsedatelot Nikola Sarkozi vo juni 2009 godina deka "zabuluvanjeto" ne e posakuvano na francuska teritorija. Spored oficijalni podatoci, samo okolu 2.000 zheni vo Francija odat zabuleni, no chlenovite na komisijata od vladeachkata partija Unija za narodno dvizhenje sakaat celosna zabrana na zabuluvanjeto na javni mesta, koja treba da se obezbedi so kazni za narushitelite.

Burkata ja podeli Italija

Ministrite vo italijanskata vlada delat razlichni mislenja vo vrska so francuskata inicijativa za zabrana na nosenje burka na javni mesta, prenesuva italijanskiot pechat. Ministerkata za ednakvost Mara Karfanja istakna deka celosno se soglasuva so inicijativata vo Francija, koja kje gi ohrabri i drugite zemji od EU, vkluchuvajkji ja i Italija, da donesat zakon za ova prashanje. Od druga strana, italijanskiot minister za nadvoreshni raboti Franko Fratini ne se soglasuva so brzo donesuvanje na takov zakon. Toj dodade deka toa prashanje treba da se razgleda poshiroko i kako del od naporite za integracija na imigrantite, kako i deka treba da se posveti golemo vnimanie i da se ima pochit za religioznite chuvstva, od edna strana, i za bezbednosnite rizici, od druga strana.

RUSIJA

Kjerkata na Elcin go obvinuva Putin

Ruskiot premier Vladimir Putin ne e samouveren i tvrd politichar shto ja spasil Rusija od raspad, kako shto se veruva vo javnosta, tuku e sramezhliv, nesiguren i nervozen, tvrdi Tatjana Jumasheva (porano Djachenko) kjerka na poraneshniot ruski pretsedatel Boris Elcin. Jumasheva, koja edno vreme beshe vtorata najmokjna lichnost vo postkomunistichka Rusija, vo svojot blog otkriva deka koga Elcin go odbral Putin za svoj naslednik, toj se isplashil od odgovornosta shto mu bila ponudena i pobaral od togashniot pretsedatel da ja preispita svojata ponuda. Kjerkata na Elcin sega tvrdi deka Putin togash bil politichki anonimna lichnost, pa zatoa negovata segashna verzija za nastanite od 90-tite godini na minatiot vek ne mozhe da se zeme kako sosem tochna. Politichkiot protivnik na Putin, Boris Nemcov, go pozdravi pishuvanjeto na Jumasheva kako alternativa na verzijata na Putin za sluchuvanjata vo Rusija i go obvini ruskiot premier deka go izgradil svojot rezhim vrz negiranje na se' shto bilo postignato vo tranzicijata.

Obama: Vojnata vo Irak za nas zavrshuva!

Amerikanskiot pretsedatel Barak Obama izrazi uverenost vo uspehot na SAD vo Avganistan i pokraj teshkata situacija shto tamu ja imaat, no i dodade deka amerikanskite vojnici vo Irak kje se vratat doma.
"Taa vojna za nas zavrshuva i site nashi vojnici kje se vratat doma do avgust", izjavi Obama za Irak. Spored nego, napreduva obukata na avganistanskite sili, so shto tie kje mozhat da ja prezemat grizhata za bezbednosta do juli 2011 godina i toa kje ovozmozhi povlekuvanje na amerikanskite sili i ottamu. Pretsedatelot na SAD predupredi deka Iran i Severna Koreja rizikuvaat da vlezat vo pogolema izolacija ako prodolzhat so nuklearnite aktivnosti.

Zardari kole kozi protiv uroci

Vo domot na pakistanskiot pretsedatel Asif Zardari rechisi sekoj den se kole po edna crna koza protiv uroci i zashtita od crna magija. Portparolot na Zardari, Farhatulah Babar objasni deka kolenjeto kozi e sadaku, chin na daruvanje i milosrdie kon siromashnite. "Zardari odamna praktikuva sadaku", izjavi Babar. Vo pretsedatelskata rezidencija se zaklani povekje stotici kozi otkako vo septemvri 2008 godina ja prezede funkcijata, otkako vrz negovata sopruga Benazir Buto beshe izvrshen atentat.