BALKAN

BARANJE NA ADVOKATOT NA SEMEJSTVATA NA ZHRTVITE OD SREBRENICA

OON da ja prezeme odgovornosta za masakrot!

Advokatot shto gi zastapuva semejstvata na zhrtvite vo Srebrenica Marko Geritsen izjavi vo Hag deka Obedinetite nacii mora da ja prezemat odgovornosta za masovniot masakr vo tekot na vojnata vo Bosna i Hercegovina od 1992 do 1995 godina. Geritsen, koj zastapuva 6.000 chlenovi na semejstvata na zhrtvite, naglasi deka rodninite na ubienite ja baraat vistinata, priznanie i kompenzacija za poslednite 15 godini. Naedno toj gi kritikuvashe ON deka ne bile podgotveni da se branat na sud. Hashkiot sud za voeni zlostorstva go oceni masakrot vo Srebrenica, vo koj bea ubieni 8.000 muslimani, za genocid. Za vreme na genocidot enklavata beshe zashtitena zona na ON, pod zakrila na holandskite mirovnici. Chlenovite na semejstvata na zhrtvite vo Srebrenica baraa vo 2008 godina ukinuvanje na imunitetot na ON i gi tuzhea megjunarodnata organizacija i Holandija zatoa shto ne go sprechile masakrot shto se sluchi vo juli 1995 godina. Geritsen ostro ja kritikuvashe Holandija obvinuvajkji ja deka "igra dvojna uloga" -od edna strana tvrdi deka ne mozhe da ja smetaat za odgovorna za sluchuvanjata vo Srebrenica i ja prefrla odgovornosta na ON, a od druga strana, se zalaga za imunitet na megjunarodnata organizacija.

SRBIJA

Ratko Mladikj ja zamrzna kandidaturata za EU

Apsenjeto na hashkite begalci Ratko Mladikj i Goran Hadzhikj e kluchen uslov za napredokot na Srbija na patot kon chlenstvoto vo EU, kako i za odmrznuvanje na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija - vakva poraka dobi srpskiot shef na diplomatijata Vuk Jeremikj na sostanokot so pretstavnici na Unijata vo Brisel. Zalozhbite na Shpanija, koja pretsedava so EU, da ne se cheka do juni nov izveshtaj od glavniot obvinitel na Hashkiot sud Serzh Bramerc i ministrite za nadvoreshni raboti shto pobrzo da ja stavat na dneven red kandidaturata na Srbija, ne dadoa rezultat. Holandija i Belgija i ponatamu ne se soglasuvaat so toa da se razgleda kandidaturata pred izveshtajot za sorabotkata na Belgrad so Sudot, a toa go poddrzhuva i Germanija.

FAJNENSHEL TAJMS

Grcija go uriva ugledot na EU

Finansiskata kriza vo Grcija seriozno go narushi ugledot na Evropskata monetarna unija i istovremeno gi zajakna strahuvanjata za sudbinata na Irska, Portugalija, Shpanija, no i Italija, pishuva londonskiot Fajnenshel tajms. Vesnikot naglasuva deka Irska, Portugalija i Shpanija se soochuvaat so vrtoglav rast na javniot dolg, dodeka vo Italija deficitot e rechisi pod kontrola, no udelot vo bruto-domashniot proizvod se priblizhuva kon grchkoto nivo. "Evropskite funkcioneri verojatno gi prevrtuvale ochite na zborovite na ugledniot amerikanski profesor Rubini vo Davos, deka nikogash ne bil pogolem pesimist vo odnos na idninata na evrozonata", dodava vesnikot.
Vo intervju za Rojters, milijarderot Dzhordzh Soros priznava deka razmisluval da go otkupi grchkiot dolg. Toj e uveren deka Grcija kje zakrepne od krizata i ja iskluchuva mozhnosta od nejzino isfrlanje od evrozonata. Soros im porachuva na grchkite vlasti deka e rano da troshat milijardi evra na stimulativni paketi, predupreduvajkji gi deka na toj nachin rizikuvaat da padnat vo dvojno podlabok dolg. "Mislam deka tie kje napravat se' shto e potrebno, zashto ne smeat da si dozvolat da propadnat. Poradi toa shto ima mnogu privilegii za koristenje krediti od evropskata Centralna banka, Grcija kje go pravi toa shto treba da go pravi", izjavil Soros. Grcite planiraat do 2012 godina deficitot da go simnat na 2,8 otsto, shto e vo granicite na pravilata na EU. Ekspertite smetaat deka planot ne e realen, zashto protestite vo Grcija se chesta forma na negoduvanje so reformite.

ALBANIJA

Fatos Nano dobi tri milioni evra otshteta od "Espreso"

Poraneshniot albanski premier i bivsh lider na opozicionite socijalisti Fatos Nano go dobi sudskiot proces shto go vodeshe protiv poznatiot italijanski nedelnik Espreso poradi navreda i dobi tri milioni evra otshteta! Parichnata kazna kje ja plati vesnikot, a direktorkata Daniela Hamaui i novinarite Klaudio Papaijani, Dina Nasketi i Dzhuzepe Roli, koi se avtori na tekstot, zarabotija po 18 meseci zatvor. Na 2 avgust 2002 godina novinarite objavija tekst vo koj bea izneseni nevistini i shpekulacii za vladeenjeto na Nano i negova navodna povrzanost so organiziraniot kriminal. Nano (58) izjavi deka odlukata na sudot definitivno gi demantira nevistinite shto gi prenese italijanskiot pechat i go afirmira integritetot na negovata lichnost.
Ohridskoto Super-radio neodamna prenese deka Nano, koj tripati beshe premier na Albanija i 16 godini lider na socijalistite, kje stane sopstvenik na eden hotel vo blizina na centarot na Ohrid, a bil zainteresiran da stane i kosopstvenik na drug ohridski hotel. Toj i soprugata Dzhoana pred edna godina kupile dva stana vo elitniot kompleks Akva blu vo Peshtani. Sopruzhnicite Nano se sopstvenici na familijaren biznis vo Albanija, vo Grcija i vo povekje evropski zemji.

Mnozinstvoto Albanci se za "Golema Albanija"

Kosovskite i albanskite gragjani vo golem del ja poddrzhuvaat idejata za sozdavanje Golema Albanija, pokazhuvaat rezultatite od najnovata anketa na agencijata Galup - Balkan monitor. Spored rezultatite, sekoj vtor ispitanik ocenil deka idejata za Golema Albanija e realna i deka kje se ostvari vo bliska idnina. Anketata pokazhuva deka duri 74,2 otsto od ispitanicite vo Kosovo izjavile deka go poddrzhuvaat formiranjeto na Golema Albanija, a kaj ispitaniciteod Albanija brojot e 70,5 otsto.

Romanija e najgolem "izvoznik" na prostitutki vo EU

Najgolem broj zheni shto se zanimavaat so prostitucija vo Evropskata unija poteknuvaat od Romanija, pokazhaa rezultatite od najnovata anketa shto bila sprovedena vo nekolku evropski zemji. Spored istrazhuvanjeto, vednash po Romankite sleduvaat seksualnite rabotnichki od Rusija i Bugarija. Duri 70 procenti od prostitutkite shto rabotat vo 27 evropski zemji doagjaat od centralna i istochna Evropa, vkluchuvajkji gi balkanskite i baltichkite zemji, a okolu 12 otsto poteknuvaat od Afrika, Latinska Amerika i od karipskiot region.

Vo Romanija lani vozovite docnele 4,9 godini!

Vo tekot na 2009 godina vozovite vo Romanija imale vkupno docnenje od duri chetiri godini i devet meseci, objavi romanskiot vesnik Zhurnal nacional. Spored vesnikot, poradi loshata zheleznichka infarstruktura, no i vremenskite uslovi, romanskite vozovi sekojdnevno docnele po stotici minuti. Vesnikot naveduva deka vo tekot na letnite meseci visokite temperaturi pridonesuvaat za proshiruvanje na shinite, a vo tekot na zimata tie zamrznuvaat poradi golemiot stud, pa vozovite se dvizhat so mali brzini.