AVSTRALIJA

Kamatite pak nagore?

Rezervnata banka denes (vtornik) rechisi sigurno kje ja pokachi oficijalnata kamatna stapka od segashnite 3,75 na najverojatno chetiri procenti, prognoziraat ekonomistite.
Od oktomvri lani, koga kamatata beshe na rekordno nisko nivo od tri otsto, ova bi bilo chetvrto pokachuvanje ednopodrugo.
Predviduvanjata za novo pokachuvanje na oficijalnata kamata doagjaat po minatata nedela objavenite podatoci za inflacija pogolema od ochekuvanata i solidni rezultati na poleto na vrabotenosta.
Imeno, stapkata na nevrabotenost vo januari beshe 5,5 otsto - najniska vo izminatite osum meseci.
Spored ekonomistite, so ogled na relativno niskata nevrabotenost, postojaniot porast na cenite na kukjite i vidlivoto zgolemuvanje na doverbata kaj biznis sektorot i potroshuvachite, treba da se ochekuva vo tekot na godinava oficijalnata kamata da se pokachi i stabilizira na 4,5 procenti, shto se smeta za normalna ili neutralna stapka vo chekor so odrzhliv ekonomski porast.

Poskapea cigarite i pivoto

Pivoto i cigarite vchera poskapea vo ramkite na avtomatskoto pokachuvanje na danokot na ovie proizvodi sekoi shest meseci, procedura shto ja vovede vladata na Bob Houk pred blizu 30 godini. Novite ceni kje ja polnat federalnata kasa so novi milioni dolari.
Pivopiite kje plakjaat po 21 cent povekje za paket od 24 limenki pivo so polna jachina, dodeka akcizata na alkoholni pijaloci e pokachena za 28 centi.
Taka od paket na "Viktorija biter" shto chini 45 dolari vo federalnata kasa kje se odleat 14,07 dolari, dodeka od 37 dolari za shishe viski polovinata e za danok.
Kutija od 50 cigari, shto chini 20 do 22 dolari, sega e poskapa za 19 centi, a kutijata od 30 parchinja vchera poskape za 12 centi.

Naiduva vtor bran svinski grip?

Epidemiolozite predupreduvaat deka Avstralija mozhe da ja zafati nov bran svinski grip i deka edinstven efikasen nachin za sprechuvanje na bolesta so mozhni kobni posledici e - vakciniranjeto.
Spored Svetskata zdravstvena organizacija, svinskiot grip se vrati na severnata hemisfera zaedno so studenoto vreme i odnese iljadnici zhivoti.
Profesorot Robert BUJ od detskata bolnica Vestmed veli deka mozhe da se sprechi toa da se sluchi i vo Avstralija.
- Nikogash porano ne sme imale tolku efikasna i bezbedna vakcina, pa zatoa sega mozheme da intervenirame i da go sprechime vtoriot bran, veli toj.
Zdravstvenite rabotnici velat deka golem broj Avstralijci vo januari se vratile od patuvanja vo severnata hemisfera i go donele so sebe virusot. Vrakjanjeto na decata vo uchilishte go zgolemi rizikot od shirenje na bolesta.
Megjutoa, brojot na vakciniranite e pomal odoshto federalnata vlada ochekuvala, mozhebi zatoa shto vo najgolemiot broj sluchai bolesta ne predizvikala poseriozni simptomi.
Profesorot Buj veli deka lugjeto so postoechki zdravstveni problemi treba da se vakciniraat, bidejkji svinskiot grip za niv mozhe da bide moshne opasen.
No, struchnjacite predupreduvaat deka okolu 30 procenti od lugjeto koi seriozno zabolele ili umrele od svinski grip, prethodno nemale zdravstveni problemi, pa zatoa e pozhelno da se vakciniraat i zdravite lica.
So toa tie ja namaluvaat ili sosema eliminiraat mozhnosta so virusot na svinskiot grip da gi zarazat decata i vozrasni lica so krevko zdravje, za koi bolesta bi mozhela da bide kobna.

Zhenite povnimatelni zad volanot

Najnovite statistichki podatoci ja demantiraat tezata deka zhenite se loshi vozachi. Naprotiv.
Analizata na Sluzhbata za patishta i soobrakjaj (RTA) na Nov Juzhen Vels pokazha deka e chetiri pati poverojatno vo fatalni soobrakjajni nesrekji da bidat zameshani mazhite odoshto zhenite.
Vo taa drzhava lani vo fatalni soobrakjajni nesrekji bile zameshani 469 mazhi, shto e zgolemuvanje od 2,3 procenti vo period od tri godini.
Direktorot na Centarot za bezbednost na patishtata na NJV, Soms DZHOB veli deka toa mozhe da se objasni so niza razliki vo odnesuvanjeto megju mazhite i zhenite.
Spored nego, za soobrakjajni nesrekji so smrtonosni posledici mnogu pochesta prichina se nepropisnata brzina i alkoholot koga zad volanot bile mazhi, koi isto taka poretko se vrzani so bezbednosni kolani.
- Mazhite se chuvstvuvaat sebesi kako veshti vozachi duri i koga vozat rizichno, dodeka za zhenite povazhen motiv e bezbednoto vozenje. Da se vozi pobavno od 50 vo zona so dozvolena brzina od 50 kilometri na chas ne e prashanje na veshtina i sposobnost, tuku na motivacija, veli Dzhob.

Tragichen kraj na ischeznatiot milioner

Devet dena po ischeznuvanjeto, 52-godishniot melburnshki milioner Herman ROKEFELER (na slikata levo) e najden ubien.
Za negovoto ubistvo se obvineti 41-godishnata Bernadet DENI i 57-godishniot Mario SKEMBRI (na slikata desno).
Rokefeler posleden pat bil viden zhiv na 21 januari, koga pristignal na melburnshkiot aerodrom po sluzhben pat vo Njukasl vo Nov Juzhen Vels. Utredenta negovata kola bila najdena kaj Balan, zapadno od Melburn, po shto pochnala potragata shto zavrshila vo petokot so apsenje na osomnichenite.
Policijata soopshti deka tie priznale oti Rokefeler pochinal po tepachka vo kukjata na Bernadet vo naselbata Hadfild. Izgoreni ostatoci na teloto na ubieniot se najdeni vo dvorot na kukjata vo bliskata naselba Glenroj, vo koja zhiveel Skembri.
Vesnikot "Herald san" pishuva deka Rokefeler spagjal vo krugot na "svingeri" - lica koi gi "razmenuvaat" seksualnite partneri so drugi dvojki. Vesnikot naveduva deka ubieniot doshol vo kontakt so negovite ubijci preku edna svoja ljubovnica, kako i deka imal pet tajni mobilni broevi preku koi kontaktiral so "svingeri".
Herman Rokefeler bil zhenet i tatko na dve deca, dodeka Bernadet Deni, isto taka majka na dve deca shto zhiveele so nejzinite roditeli, bila razvedena i odskoro navodno zhiveela so Skembri.

Tatko 28 godini ja siluval kjerkata, sluzhbite i policijata znaele!

Vo eden sud vo Melburn e vo tek sudenjeto na eden 66-godishen mazh koj 28 godini ja siluval kjerkata i stanal tatko na nejzini chetiri deca. (Negovoto ime ne mozhe da bide objaveno od pravni prichini.) Toj gi priznal delata.
Spored obvinitelniot akt, seksualnoto maltretiranje pochnale vo edna naselba vo Melburn vo 1977 i traelo do 2005 godina, pri shto obvinetiot ponekogash ja siluval kjerkata sekoj den.
Na sudot bilo recheno deka edno od decata rodeni od vrskata na tatkoto so kjerkata umrelo naskoro po ragjanjeto, dodeka dve od drugite tri stradaat od intelektualni poprechenosti.
Na sudenjeto psihijatrot rekol deka obvinetiot bil alkoholichar, oti stradal od psihichka depresija i imal nervni rastrojstva.
Na sudot bilo recheno deka obvinetiot mnogupati i se zakanuval na kjerkata deka kje ja obie i prakjal negovi prijateli da ja sledat i shpioniraat.
Spored obvinenieto, imalo povekje od 1.000 incestualni odnosi, najnapred vo semejnata kukja na tatkoto vo Melburn, a potoa i vo kukji vo Melburn i Latrob Vali kade shto kjerkata zhiveela.
Nasilstvoto pochnalo koga kjerkata imala 17, a tatkoto 38 godini.
Maltretiranjeto prodolzhuvalo i koga zhrtvata bila trudna. Koga taa se preseluvala, tatkoto doagjal po nea.
Javnata obvinitelka kazha deka sega 45-godishna zhrtva celo vreme se plashela deka ako izbega, tatkoto kje ja najde i ubie, kako i deka toj ja ubeduval da ostane vo vrska so nego zashto bila "bezvredna stoka" shto vekje nikoj ne ja saka.
Megjutoa, ona shto vo ovaa morbidna storija e posebno zastrashuvachko e deka vo tekot na sudenjeto bilo otkrieno oti za seksualnoto nasilstvo i incestot nadlezhnite viktoriski sluzhbi bile izvesteni ushte vo 1978, edna godina otkako pochnale, no deka policijata ne bila informirana se' do 2002 godina, pa i pokraj toa pominale ushte tri godini za da bide efikasno intervenirano i ushte pet godini za pochinitelot da bide izveden na sud.
Policijata pokrena obvinenie protiv tatkoto duri lani, iako kjerkata reche na sudenjeto deka nekolku pati barala pomosh od socijalni rabotnici.
Na obvinetiot kaznata kje mu bide izrechena ovoj mesec.

Zhena pregazena vo Lajlor, vozachot izbegal

Edna zhena na okolu 45 godini zagina vo nokjta megju petokot i sabotata vo soobrakjajna nesrekja vo naselbata Lajlor vo Melburn. Nejziniot identitet seushte ne e objaven.
Spored policiskiot izveshtaj, taa vo 1.50 nautro vo sabotata bile udrena od kola na vlezot na Michael Street vo Dalton Road. Zhenata koja zhiveela vo toj kraj, nedaleku od nejzinite roditeli, sakala da go premine Dalton Road za da dojde do svojata kola parkirana otsprotiva vo Queen Street, blizu srednoto uchilishte vo Lajlor.
Policijata soopshti deka kolata ja udrila zhenata so levata strana na karoserijata i prodolzhila vo pravec na Melburn bez da zastane.
Spored ochevidci, vo kolata bile eden mazh i edna zhena. Policijata ja povika dvojkata sama da se prijavi, zashto sekako kje bide otkriena, megju drugoto i zatoa shto kolata e oshtetena, a na mestoto na nesrekjata ostanale parchinja shto kje ja olesnat istragata.

Indiecot go ubile Indijci!

Edna indiska mlada brachna dvojka e obvineta za ubistvoto na nivniot 25-godishen sonarodnik Randzhod SING (na slikata). Megjutoa, policijata veli deka ubistvoto nema rasna ili etnichka zadnina.
Vo golema mera izgorenoto telo na Randzhod bilo najdeno vo blizina na Grifit (NJV) kon krajot na dekemvri.
Vo sabotata vo Sidnej bile uapseni Garprit SING (23) i negovata sopruga Harprit BULAR (20) i obvineti za ubistvo na Randzhod. Vo vrska so ubistvoto ushte edno lice e uapseno vo Voga Voga.
Spored policijata, ubieniot i uapsenite bile sezonski berachi na ovoshje i zaedno rabotele na farmite vo juzhnite delovi na NJV.

Nepopravliv ubiec

Ubiecot koj pred 40 godini se spasi od besilka, denovive e osuden na dozhivoten zatvor bez pravo na pomiluvanje, za ubistvo na negovata bivsha ljubovnica pred dve godini vo Frenkston (Melburn).
Li ROBINSON (62) e proglasen za vinoven za ubistvoto na Trejsi GRINBERI (33).
Vo 1968 Robinson beshe osuden na smrt za ubistvo na negovata bivsha 17-godishna ljubovnica, no kaznata mu beshe namalena na 30 godini zatvor.
Toj beshe pomiluvan i izleze od zatvor vo 1983, za vekje slednata godina da bide obvinet za siluvanje.

Se baraat dobrovolci za slikanje goli

Amerikanskiot fotograf Spenser TJUNIK e vo potraga po iljadnici Avstralijci spremni - vo imeto na umetnosta - da se slikaat goli pred sidnejskata Opera.
Toj saka da kreira instalacija so goli lugje na skalite na Operata na 1 mart.
Tjunik kreiral rechisi 100 vakvi performansi shirum svetot, megju koi i edna vo Melburn vo 2001 godina (na slikata).
Toj smeta deka vo sidnejskata seansa kje uchestvuvaat najmalku 2.000 mazhi i zheni, koi mora odnapred da se prijavat.

Osuden najstariot viktoriski "hun"

Eden 80-godishen mazh narechen "najstariot viktoriski hun" e osuden na uslovna zatvorska kazna poradi vozenje 60 kilometri nad dozvolenata brzina.
Pred sudot vo viktoriskoto gratche Horsham, policijata reche deka go brkala voziloto shto go vozel Ronald Alan BEL (na slikata) celi 23 kilometri pred toj da zapre. Pritoa po avtopatot toj vozel so 160 kilometri na chas.
Branitelot rekol deka Bel zaspal zad volanot i zatoa ne ja videl policiskata kola shto go sledela so vkluchena sirena i mu signalizirala da zastane. Sudijata odgovoril deka e toa najbesmislenata odbrana shto ja chul vo sud.
Bel e osuden na 14 dena zatvor uslovno, parichna kazna od 3.000 dolari i suspenzija na vozachkata dozvola za period od pet godini.