MAKEDONIJA » Sredbi

SO SKOPJANKATA VILMA CHATAHI POPOVSKA

Eden den vo Monako, neraskinlivo prijatelstvo megju semejstvata Chatahi i Gjorgjievski od Melburn

"Jas vo Monako, daleku od moite bliski vo Makedonija, pochuvstvuvav radost i toplina vo dushata, mi se vrati chuvstvoto za pripadnost i ne mozhev da go sopram porivot vo sebe, da prozboram, da pojdam da se pozdravam so lugjeto koi tolku zhivo razgovaraa na mojot majchin jazik... da im kazham deka i jas sum Makedonka, deka sme ist soj... mnogu se izraduvav... i samo shto gi pozdraviv na nashiot makedonski jazik se rodi neraskinlivo prijatelstvo so semejstvoto Gjorgjievski"

Prikaznata shto za chitatelite na AMN ja raskazha skopjankata, Vilma Chatahi Popovoska (50) koja zhivee i raboti vo Monako e potvrda kolku sluchajnite i krajno neochekuvani sredbi megju dobronamernite lugje mozhe da prerasnat vo iskreni i dozhivotni prijatelstva.
Pred dve godini vo eden oktomvrski den, taa imala nezaboravna sredba so brachniot par Lile i Petar Gjorgjievski, rodeni prilepchani, koi nad pet decenii zhiveat vo Melburn. Od toj den, Gjorgjievski se prijateli na semejstvoto Chattahy. Vilma i soprugot Abdula (64) planiraat da im odat vo poseta vo Avstralija, pa da uzhivaat zaedno ovoj pat vo ubavinite na zemjata od sonishtata, vo druzhenje koe kje bide protkaeno so neizbezhnite spomeni za Makedonija.
- Beshe sonchen den. Kako i obichno, rabotev vo nashiot shop za suveniri, za koi shto osoben interes pokazhuvaat site turisti. Vo eden moment vnimanieto mi go privleche nechij razgovor na makedonski jazik i srceto silno mi zachuka. Jas vo Monako, daleku od moite bliski vo Makedonija, pochuvstvuvav radost i toplina vo dushata, mi se vrati chuvstvoto za pripadnost i ne mozhev da go sopram porivot vo sebe, da prozboram, da pojdam da se pozdravam so lugjeto koi tolku zhivo razgovaraa na mojot majchin jazik... da im kazham deka i jas sum Makedonka, deka sme ist soj... mnogu se izraduvav... i samo shto gi pozdraviv na nashiot makedonski jazik se rodi neraskinlivo prijatelstvo so semejstvoto Gjorgjievski. Site znaevme, toa nashata makedonska krv, srdechnost i pitomost vo komunikacijata, iskrenost i chesnost shto ja nosime vo genot, vo arhetipot ne sploti za na vek. Se razbravme so malku zborovi... da, nie sme Makedonci, inteligentni i pametni lugje, koi kako pirejot shto raste se rashtrkani po svetot, no so cvrsti koreni koi sekogash rastat vo dlabochinite, se shirat za da ja zgolemat stabilnosta, cvrstinata, sigurnosta deka rodot nikogash nema da zgasne - vaka mnogu vdahnoveno, so naboj od emocii zboruvashe natasha sogovornichka Vilma, sekjavajkji se tolku zhivo na sredbata so "avstraliskite" Makedonci.
Lile i Petar pristignale sami vo poseta na Makedonija, bez dvete kjerki, koi imaat svoi semejstva i zhiveat vo Melburn. Dvajcata penzioneri, Gjorgjievski odluchile ovoj pat da vidat pogolem del od ubavinite na evropskiot kontinent, a patot gi dovel i do Monako.
- Ednata kjerka e mazhena za Makedonec, a drugata ima soprug od Avstralija, no kako shto rekoa dvete se srekjni i zadovolni i si go kreiraat svojot zhivot spored sopstvenata vizija - gi deleshe so nas impresiite Vilma, sekjavajkji se na sekoj del od nepovtorliviot den vo Monako. Den po prvata sredba, tie ja prifatile pokanata na Vilma i povtorno doshle vo Monako. Vo nejzina pridruzhba tie gi zapoznale site znamenitosti i specifiki na ova nezavisno knezhevstvo koe funkcionira vo granicite na Francija.
- Pominavme prekrasni migovi zaedno. Od utro do mrak kako nivna domakjinka nastojuvav da im pokazham shto povekje od ubavinite na Monako, koe shto e vo fokusot na interesot na turistite shirum svetot. Ja posetivme i palatata na knezot Albert Vtori... posetivme se shto treba da se vidi i dozhivee ovde vo Monako. Zaedno bevme na ruchek, zashto sakav da ja probaat i vkusnata francuska kujna i pitkoto vino. I za celo vreme site daleku od domot, od nashata Makedonija se chuvstvuvavme kako da sme doma. Se sekjavavme sekoj od svoj agol za denovite pominati vo domot, za nedostigot shto go chuvstvuvame. Zashto kolku i da ni e ubavo tamu kade shto sme osnovale svoj dom, tamu kade shto ni se decata i vnucite, sepak ostanuva edna nepopolneta praznina vo srceto, edno parche koe sekogash pripagja na Makedonija, na se shto e povrzano so ona iskonskoto, sushtinskoto... vprochem ne bi bile toa shto sme denes, da ne sme Makedonci... i ne kje se sretnevme ovde vo Monako da go nemavme toj zaednichki imenitel, taa gordost za nashiot identitet.
Nejzinata sredba so Gjorgjievski zavrshila na zajdisonce. Tie zadovolni zaminale vo Nica, a taa pobogata so prekrasni spomeni se vratila vo svojot dom vo Monako.
Vilma sega planira so soprugot Abdula da zaminat vo poseta na svoite prijateli vo Avstralija, samo treba da napravat dobar plan, bidejkji vo Monako kade imaat sopstven biznis, zhiveat i nivnite tri deca. I sinot Nikola (31) i kjerkata Elen (29) se vo brak, a najmalata kjerka Dijana (22) studira.
- Nasha golema radost se trite vnuci: Sara (4), Noa (2) i shestmesechnoto bebpche Luj. Zatoa gi razbiram i Lile i Petar, shto osven turistichki nemaat namera koga i da bilo da se vratat vo Makedonija. So godinite, tamu kade shto ti se decata, tamu ti e srceto, no sepak ljubovta kon drugite chlenovi od familijata i nostalgijata za tatkovinata ne mozhe da se zameni so nishto. Zatoa i Gjeorgjievski i jas redovno odime vo poseta na Makedonija. Posleden pat bev pred godina i pol, majka mi ni dojde na gosti lani letoto, a ova leto jas pak kje odam za Makedonija. Ne vlechat korenite, shto mozheme?! - veli Vilma.
Za nea rodot, genot, korenot makedonski e bitot na nejzinoto postoenje. Zatoa taa im porachuva na svoite sogragjani, da ja vodat do kraj ovaa demokratska bitka za zachuvuvanje na imeto, zashto veli nie sme Makedonci i ne smeeme da dozvolime da go izgubime nashiot identitetot.
- Shto kje dobieme od Evropa, ako go smenime identietot? Nishto! Eve sega i granicite se otvoreni. No, najvazhno e da imame pametni lugje koi kje ja sredat drzhavata, zashto taa e nashata tatkovina, taa e nashata gordost. Vazhno e lugjeto vo Makedonija da bidat dobro situirani, da bidat srekjni, da gi reshat egzistencijalnite problemi - kategorichna vo svoite stavovi glasno razmisluvashe Vilma.
I na krajot, osven za svoite prijateli Gjorgjievski, taa zamoli da gi preneseme pozdravite i do dvete nejzini tetki, bratuchedi na majka i, koi sigurno znae deka zhiveat vo Melburn, no ne gi videla povekje od 35 godini.
- Ednata tetka se vika Pere, drugata Marika. Imaat najverojatno po 70-tina godini, posleden pat gi vidov kako dete, na svoi 15 godini. I do den denes se sekjavam na farmerkite shto mi gi donesoa od Avstralija, bea vezeni, preubavi, mnogu im se raduvav, togash bea moden hit. Jas se omazhiv chetiri godini podocna. Mojot soprug e od Bejrut i nie mnogu chesto se selevme od edno na drugo mesto, no sepak Monako go izbravme za nash dom. Mnogu godini pominaa, sekoj go zhivee svojot zhivot, a jas ne znam shto se sluchi i kako zhiveat moite sakani tetki. Eve ako ovaa intervju go prochitaat, neka znaat deka mnogu gi sakam i deka neizmerno kje se raduvam da chujam ubavi vesti od dvete.

Specijalno za AMN: Monika Taleska