MAKEDONIJA » Vesti

NAGRADENO HEROJSTVOTO NA MOMCHETO OD KRUSHOPEK

Rabota, 2.000 evra i plaketa "Majka Tereza" za super – Sami

Sami Nuredini od skopskoto selo Krushopek, hrabroto momche koe minatiot vtornik na golemiot stud se frli vo vodite na Vardar i i go spasi zhivotot na devojkata shto se daveshe, od gradonachalnikot na Opshtina Centar Vladimir Todorovikj dobi 2.000 evra i ponuda za rabota, a od i vicepremierot Abdulakjim Ademi i blagodarnica so slika od skopjankata Majka Tereza za negovata nesebichna pozhrtvuvanost. Slavata shto ja dozhivea po herojskiot podvig i brkotnicata od mediumite da go najdat i da go intervjuiraat, go napravija posramezhliv.
Gradonachalnikot Todorovikj mu predade blagodarnica na Opshtinata Centar, no i lichna donacija od 2.000 evra za nesebichnata pozhrtvuvanost koga pod Kameniot Most, od ledenite vodi uspea da ja izvadi poluzhivata devojka.
"Sami zasluzhuva posebno vnimanie, nagrada i pochit od mene kako gradonachalnik", reche Todorovikj i dodade oti Sami treba da bide proglasen za chovek na godinata. Toj potencira deka Nuredini skoknal bez razmisluvanje vo vodite na rekata Vardar, na temperatura od minus pet stepeni za da ja spasi devojkata.
Nuredini vidno vozbuden i impresioniran od seto shto za kratko vreme mu se sluchi, mu se zablagodari na gradonachalnikot za ponudenata pomosh i reche deka povtorno bi go rizikuval svojot zhivot za spas na nechij drug.
"Ako zdogledam pak nekogo na kogo mu treba pomosh, bi go rizikuval i zhivotot za da mu pomognam. Chovechkiot zhivot e neshto najsveto", e ednostavnata filozofija i herojstvo na 19-godishniot Supermen od Krushopek koj ne pomina nezabelezhan i od Vladata.
Vicepremierot Ademi od imeto na Vladata mu podari plaketa so blagodarnica i slika na najgolemata humanistka Majka Tereza.
"Vakvi lugje retko se naogjaat vo svetot, a ne i vo Skopje ili Makedonija. Istoto shto Sami go napravi za bespomoshnata devojka i jas go imam dozhiveano vo istata reka godini nanazad na svoja kozha. Togash jas bev vo situacijata na devojkata i bev spasen od slichen vakov junak. Ovaa mozhnost ja koristam da mu se zablagodaram i na Sami za pozhrtvuvanosta, no i na mojot bezimen heroj koj slichno vaka postapi", dodade Ademi. (Vecher)

Site gledaa, samo jas skoknav!

"Gord sum oti blagodarenie na mene taa devojka sega e zhiva, no navistina sum srekjen shto i jas ostanav zhiv bidejkji situacijata beshe mnogu opasna", izjavi Sami Nuredini. "Ako za edna minuta ne izlezevme od vodata, devojkata kje beshe mrtva, a jas smrznat", veli momcheto.
Na Sami ne mu bilo prvpat da spasuva lugje od nevolja. Za chudo, veli toj, sekogash se naogjal na mesta na nesrekji kade shto trebalo da se spasuvaat chovechki zhivoti. "Voopshto ne razmisliv koga skoknav vo Vardar da spasam nepoznata devojka. Koga vidov deka nikoj od nasobraniot narod na mostot ne saka da ja spasi devojkata koja barashe pomosh i toneshe vo vodata, jas gi soblekov pantalonite i vo istiot moment se najdov vo rekata", reche eden den po herojskiot podvig 19-godishniot Sami koj od studenite vodi na Vardar ja izvadi zhiva 24-godishnata S.J. "Heroj me narekuvaat i moite sosedi. Ednash spasiv i edno dete koe za malku kje umreshe. No jas ne se chuvstvuvam kako heroj. Gospod saka da pomagam i toa kje go pravam i vo idnina", skromno reche Sami.
Toj ne raboti nitu uchi. Veli deka denovite gi pominuva na Kameni most vo centarot na Skopje za da mozhe da bide megju lugje. Na prashanjeto dali povtorno bi skoknal vo Vardar ili bi napravil neshto drugo dramatichno za da spasi tugj zhivot, Sami reche: "So dusha go chekam denot koga moite race kje spasat ushte nekoj zhivot". (Vest)

I VO SRBIJA NA GURBET

Makedonci kopaat ruda vo Shumadija

Pedesetina makedonski rudari, pet godini kopaat vo temnite jami na srpskiot rudnik za olovo i cink "Rudnik" vo blizina na Gorni Milanovac. Tie se obiduvaat da najdat posvetla idnina od onaa shto im se nudi vo izminatite godini na tranzicija vo Makedonija, kade ostanaa bez egzistencija. Proizvodstvoto vo rudnikot ottogash e zgolemeno za desetpati. Od chetiristotinite rabotnici, 54 se poraneshni rudari, tehnichari i inzheneri od Probishtip, Kratovo i od Kochani.
- Do 2005 godina vo "Rudnik" mesechno se iskopuvale od 2.000 do 3.000 toni olovo-cinkova ruda. Sega tamu se kopaat od 22.000 do 24.000 toni. Vakvoto proizvodstvo e rezultat i na nasheto golemo rudarsko iskustvo, steknato vo "Zletovo". Sekako deka zaslugata za uspehot e na vizionerskite idei na sopstvenikot i na menadzherskiot tim na ovoj rudnik - veli rudarskiot tehnichar Stoica Jovanovski, koj zaminal vo Shumadija so 20-godishno rabotno iskustvo vo "Zletovo". Rudarite tvrdat deka vo "Rudnik" se vodi golema grizha za bezbednosta.
- Nitu eden rudar ne smee da vleze podaleku od kapijata ako gi nema minato strogite lekarski pregledi. Dogovor i rabota za vo jama dobivaat edinstveno zdravi lugje. So skluchen dogovor i steknat status sekoj rudar dobiva rabotno mesto i svoja rudarska oprema. Ako se sluchi da se oshteti del od opremata, mozhe vednash da bide zameneta so nova - tvrdat rudarite-pechalbari. Inspekciite vo rudnicite vo Srbija se redovni. Osnoven kriterium e da se pochituva bezbednosta na rabotnicite, velat rudarite. Tie tvrdat deka se vodi postojana grizha za opremata, za uslovite za rabota vo jamite, kako i za celokupniot tehnichko-tehnoloshki proces vo rudnikot.
Rudarite od Makedonija se smesteni vo samechki hoteli, kade shto imaat i organizirana ishrana. Rabotat vo tri smeni od po osum chasa. Po sekoi 22 do 23 odraboteni denovi, organizirano so avtobus, se vrakjaat vo Makedonija, na desetdneven odmor. Platite, kako shto velat, se od 350 do 600 evra. No, imalo rudari koi, poradi natfrlanje na postavenite normi, zarabotuvale i do 1.000 evra.
Vo "Rudnik" minatata godina bila proglasena za investiciska. Se vlozhuvalo vo istragi na novite rudni lezhishta i doopremuvanje na rudnikot, no i pokraj ova platite na rudarite ne bile chepkani. (Dnevnik)

OHRIDSKO EZERO SE DEMINIRA

Germanski bombi kaj Peshtani

Zapochna akcija za chistenje na Ohridsko Ezero od minsko-eksplozivni sredstva koi vo vodite gi frlile vojskite za vreme na Prvata i Vtorata svetska vojna. Direkcijata za zashtita i spasuvanje vo koordinacija so ministerstvata za vnatreshni raboti, za odbrana i zhivotna sredina, Generalshtabot na ARM, lokalnata samouprava na Ohrid i Ohridskata kapetanija sproveduvaat akcijata na dve lokacii za otstranuvanje neeksplodirani bombi, granati i drugi ubojni sredstva. Ova e prva akcija za celosno chistenje na terenot, po prethodnite koga samo fizichki se otstranuvaa minsko-eksplozivnite sredstva od onie mesta koi bea utvrdeni kako najkritichni.
Predvideno e da se deminiraat site lokacii, koi prethodno bile utvrdeni. Rachni germanski protivpeshadiski bombi se pronajdeni kaj Peshtani. Vo blizina na gradskoto pristanishte na okolu 30-40 metri dlabochina, vo resite kon Kaneo ima golemi sandaci so municija, a poln chamec e pronajden vo blizina na nekogashniot avtokamp Andon Dukov. Se pretpostavuva deka vakvi mini, bombi i granati ima i kaj pomoshnoto pristanishte pred hotelot Palas.
Specijalnite timovi na Direkcijata za zashtita i spasuvanje, akcijata kje ja sprovedat zaedno so ekspertite i pretstavnicite na amerikanskiot Stejt department, kako i na nivnoto pretstavnishtvo od Slovenija. Kje bide koristena specijalna oprema za demontiranje i otstranuvanje na eksplozivnite sredstva, a kje bidat vklucheni i chlenovi na nurkachkite klubovi od Ohrid koi se obucheni za deminiranje pod voda. Donator na akcijata e Ministerstvoto za nadvoreshni raboti na SAD, a pokrovitel e Megjunarodniot fond za deminiranje i pomosh na zhrtvite od mini. (Vecher)

MAKEDONCITE SE VO DEPRESIJA

Ajvar, rakija i dzhimirinki e receptot za makedonska srekja

Spored statistichkite podatoci vo uslovi na prolongirana tranzicija vo Makedonija, sekoj tret gragjanin shto odi kaj matichen lekar se soochuva so depresija, anksioznost i nespokojstvo. Psiholozite i psihijatrite velat ne se kreatori na socijalnoto milje, no sepak nudat recept za makedonska srekja. Za da se bide pospokoen, no i srekjen, sekoj chovek mora da go zadovoli osnovniot, egzistencijalen minimum.
- Ako edno semejstvo ne mozhe da kupi mleko, pantaloni za decata, ima osnoven problem. Kako togash chovek da bide spokoen. Ne mozhe. Zatoa sekoj neka go raboti toa shto umee da go raboti Ima mnogu vidovi depresija, a se zgolemuva brojot na lesnite oblici na nevrotski depresii, koi se poradi traumite, siromashtijata, posledicite od tranzicijata. - dodava d-r Pavlov i objasnuva deka srekjata ne e povrzana so parite ili so siromashtijata, taa zavisi od nashiot sistem na vrednosti.
- Mozhe chovek da ima mnogu pari, a da izvrshi samoubistvo. Nekoj cel zhivot e siromashen, no ne mora da bide nesrekjen. Sekoj od nas ima dve "jas" vo sebe, ednoto e sushtinskoto, drugoto e socijalnoto. Treba da go zhiveeme sushtinskoto. Ne imitirajte gi drugite, bidete svoi - sovetuva psihijatarot. Toj smeta deka so vlezot vo EU kje se smeni i sistemot na vrednosti, koj shto kje predizvika seriozni turbulencii vo zhivotot na obichniot gragjanin.
- Toa kje bide pogolem shok od onoj so tranzicijata. So naglite promeni, kako sega so zabranata za pushenje, mnogu lugje kje bidat nesrekjni. Jas na primer nema da odam vo kafeana. Potoa, ne mozhe nashiot selanec da bide raat ako ne si go zakole praseto i ne napravi dzhimirinki, ili ne ispeche rakija. A takvo neshto nema vo EU. Nie kje go napushtame nashiot identitet. Nie sme Balkanci, ne sramete se od toa. Ajvarot, rakijata, turshijata imaat udel vo srekjata kaj lugjeto, zashto se del od nashiot identitet - veli Pavlov. (Nova Makedonija)

NOV KRIVOPALANECHKI BREND

So simitot kje se razviva turizam

"Krivopalanechki simit", suvenir shto go izraboti kopanicharot Rade Kostovski, e izbran za brend na Kriva Palanka od strana na resornata komisija na gradot.
- Opshtinata saka da mu dade pogolemo znachenje na palanechkiot simit, koj po manastirot "Sveti Joakim Osogovski" e vtoriot palanechki brend. Vekje izrabotivme koncept za poddrshka na tradicionalnoto proizvodstvo na simitot i poddrshka na proizveduvachite, a vo idnina kje nastojuvame da go brendirame simitot kako nash tradicionalen specijalitet - veli gradonachalnikot Arsencho Aleksovski.
Pretsedatelot na Klasterot za turizam, Dragan Velichkovski reche deka kje izvrshat celosna promotivna kampanja na noviot suvenir "Krivopalanechki simit" so parichna poddrshka na Ambasadata na Kralstvoto Norveshka. Kje bidat ispechateni i distribuirani propagandni materijali na koi kje bide apliciran suvenirot na gradot.
Proektot dobi poddrshka i od Ministerstvoto za kultura. (Dnevnik)