MAKEDONIJA » Pelagonija

PRVA SOLARNA CENTRALA

Prilep e lider vo proizvodstvoto na energija

Prilepskite sovetnici odluchija da i dadat viza na skopskata firma "Trust" na parcela so povrshina od okolu tri hektari da postavi kolektori za godishno proizvodstvo od eden megavat elektrichna energija.
- Privaten investitor dojde na ideja da gi koristi ovie blagodeti na prirodata. Se nadevame deka izgradbata na ovoj kompleks kje bide vo tekot na ovaa godina i nabrgu ovoj izvor na energija kje bide vklopen vo energetskiot sistem na nashava drzhava - izjavi Branko Neshkoski, rakovoditel na Oddelenieto za urbanistichko planiranje. Kako shto veli ovaa e skapa investicija, no so odlukata na Vladata sekoj proizveden kilovat elektrichna energija od koj bilo vid izvor, MEPSO e dolzhen da go otkupi i pri otkupot ima povlastena povisoka cena, zashto taa energija se vklopuva vo sevkupniot energetski sistem.
Investitorot, firmata "Trust" od Skopje, dostavila proekt i finansiski plan. Od Oddelenieto za urbanizam i zhivotna sredina objasnuvaat deka meteoroloshkite merenja vo devedesettite godini na minatiot vek pokazhale deka ovaa lokacija belezhi prosechna godishna soncheva insolacija od 1.566 vat-chasovi na kvadraten metar, shto e nad makedonskiot prosek i blisku do prosekot na Shpanija. Spored planskata programa na Oddelenieto, ovaa solarna centrala kje bide so mokjnost od 900 kilovati, so godishno proizvodstvo na eden megavat elektrichna energija. Lokacijata e na izlezot na Prilep, sproti seloto Staro Lagovo.

AMN

SDSM GI PODELI SOVETNICITE NA BITOLSKATA POZICIJA

Politichki vetrovi duvaat vo pelisterskata molika

Dilemata dali molikata na Pelister se seche masovno ili planski, stana jabolko na razdorot vo Sovetot na Bitola. Dodeka opoziciskite sovetnici (SDSM i LDP, no i del od vlasta, VMRO-NP i PODEM) se somnevaat vo grizhata na nadlezhnite za petoiglichestoto rastenie, onie od VMRO-DPMNE bezrezervno mu veruvaat na ministerot za zhivotna sredina, Nedzhati Jakupi, deka vo Bitola nema afera od tipot "divjachka secha na molikata".
Socijaldemokratite dostavija deklaracija za zachuvuvanje na molikata vo nacionalniot park "Pelister". Deklaracijata gi podeli koalicionite partneri na VMRO-DPMNE vo lokalnata vlast, pa sovetnicite na PODEM i na VMRO-Narodna, iako del od vladejachkata garnitura glasaa "za". No, zatoa, pak, sovetnicite od VMRO-DPMNE bez razmisluvanje se izjasnija "protiv".
- Motiv za deklaracijata beshe voluntaristichkiot pristap na drzhavata, odnosno izjavite na ministerot za zhivotna sredina deka molikata stradala od vetrishta i od snegovi. Toa za nas e apsolutno neizdrzhano - reche sovetnikot na SDSM, Tome Naumov, univerzitetski profesor po ekologija.
No, vakvite neformalni akti na opozicijata bea neprifatlivi za vlasta. Koordinatorot na sovetnichkata grupa na VMRO-DPMNE i pretsedatel na Sovetot, Liljana Kuzmanovska, izjavi deka ne ja prifatile deklaracijata zatoa shto veruvaat vo izjavite na instituciite, pred se', na ministerot Jakupi i na struchnite sluzhbi vo parkot.
- Tie ja ispitaa rabotata i oficijalno izjavija deka nema nepravilna secha na molikata - reche Kuzmanovska.
Koga ministerot Jakupi se kachi na Pelister samiot da napravi uvid, ne samo shto ne gi poseti spornite lokacii za diva secha na shto posochuvaat ekologistite, tuku se prepoti pred kamerite, ubeduvajkji deka isechenite moliki se posledica na vremenski priliki. (Utrinski vesnik)

Vo Bitola kje se gradi vinarska vizba

Sovetot na Opshtina Bitola donese odluka so koja pochnuva postapka za izrabotka i donesuvanje urbanistichki plan za izgradba na vinarska vizba. Industriskiot kapacitet kje bide lociran vo katastarskoto podrachje na seloto Lisolaj, poznato po golemite lozovi nasadi i kvalitetnite sorti grozje. Postapkata za izrabotka i donesuvanje na urbanistichkiot plan kje ja finansira Vladata. (Dnevnik)

POLITICHKI MOBING

Zloupotrebeni rabotnici koi ne chlenuvaat vo vladeachki partii

Se poglasni se reakciite na rabotnicite koi ne pripagjaat na vladeachkata politichka opcija, a koi se vraboteni vo prilepskite javni i privatni firmi. Tie se zhalat deka se zhrtvi na politichki mobing, deka kontinuirano im se vrshat pritisoci, koi seriozno vlijaat vrz nivnata psihofizichka sostojba. Pod izgovor deka kje se zgolemi produktivnosta na trudot, rakovoditelite i sopstvenicite na firmite gi preraspredeluvaat od edno na drugo rabotno mesto, a vo ekstremni sluchai gi brkaat od rabota. Mobiranite rabotnici iako stravuvaat deka kje ostanat bez rabota, sepak svoite reakcii gi prijavuvaat vo Regionalnata kancelarija na SSM vo Prilep.
- Toa e edno prashanje koe se pojavi vo malku povisok stepen minatata godina i tokmu od tie prichini nie kako Sindikat nastojuvame da gi poduchime rabotnicite kako da gi zashtitat svoite prava od ovoj psihichki i fizichki pritisok. Pa, samo lani nekade okolu 100 rabotnici anonimno se javija, po telefon za da kazhat deka se mobirani - izjavi Toni Joveski, pretsedatelot na Regionalnata kancelarija vo Prilep.
Vo Sindikatot posochuvaat deka rabotnicite vo privatnite firmi stravuvaat i da formiraat sindikalni organizacii, iako toa pravo im e zagarantirano so ustavot i niza konvencii i deklaracii na Megjunarodnata organizacija na trudot.
Nie imame formirano sindikat vo tekstilnata industrija vo gradov. Edna organizacija e oficijalna, a edna neoficijalna, znachi se ushte ja drzhime vo anonimnost, zashto postoi strav kaj vodachite da ne bidat izbrkani od rabota - veli Joveski. Toj smeta deka so noviot zakon za mobing shto go inicira SSM i kojshto se ochekuva da bide donesen godinava delumno kje se reshat aktuelnite sindikalni problemi na rabotnicite.

AMN

Shestchleno semejstvo e izlozheno na postojano zrachenje

Okolu 300 bitolski semejstva ostanaa bez struja poradi pozhar shto izbil vo transformator na ulica "Mukos", a opasnost postojano ja demne kukjata na semejstvoto Markovski, zashto vrz nea lezhat visokonaponski zhici.
Poradi preoptovarenost na potroshuvachkata transformatorot se zapalil, defekt shto chesto se povtoruva i gi zagrozuva okolnite kukji.
- Se zapali, pukna prviot pat, posle ushte ednash bapna posle pet-shesnaeset minuti. Shest, sedum saati struja nemashe. Izgore transformatorot, kablite ni gi namestija do kukjata. Na sekoi dve do tri godini transformatorot javuva eksplozija i pozhar - reagiraat zhitelite.
Transformatorot e lociran na polovina metar od kukjata na semejstvoto Markovski, a visokonaponskite kabli shto izleguvaat od transformatorot ne se zazemjeni i dopreni do dzidot. Tie se vistinska opasnost za decata koi tuka igraat, no i za kukjata na Markovci. - Koga se zapali pred dvanaeset godini, kablite gi ostavija i rekoa za dva tri dena kje gi smenat i kje gi stavat pod zemja. Ostanaa do den denes, do kukjata zalepeni. Mi e strav za vnucheto. Snaata so vnucheto begashe koga eksplodira transformatorot - raskazhuva Petar Markovski, sopstvenik na kukjata na ul. "Mukos" 34. Semejstvoto bara od EVN da se dislocira transformatorot. Od EVN planiraat tuka da postavat pomokjen transformator, iako shestchlenoto semejstvo Markovski so dve maloletni deca e izlozheno na zrachenje i na drugi opasnosti od visokonaponskata struja. (A1)