MAKEDONIJA » Politika

VESELA MATEMATIKA ZA EVROPSKITE ZAKONI

Shekerinska: Vladata broi isti zakoni po dvapati

Vesela matematika za zakonite so evropsko znamence se sluchuvashe na sobraniskata Komisija za evropski prashanja koja raspravashe za revizijata na nacionalnata programa za usvojuvanje na pravoto na Evropskata unija, no ostana nejasno dali opozicijata ili vlasta raspolagaat so tochni brojki za toa kolku od zakonite so evropsko znamence bile doneseni vo 2009 godina i dali se rabotelo spored programata. Vicepremierot za evropski prashanja Vasko Naumovski prethodno objavi deka vo 2009 Vladata podgotvila 77 zakoni, od predvidenite sto, so dodavka deka eden del od toj paket (31) bil donesen vo tekot na januari. So ogled na toa shto nedonesenite zakoni od lani (50) avtomatski se prenesuvaat vo programata za godinava, Naumovski reche deka, so vekje podgotvenite 38 zakoni, Vladata realizirala 37 procenti od programata za 2010 godina, vo koja se predvideni 103 zakoni.
Vednash reagirashe poraneshnata vicepremierka za evropski prashanja, pratenichkata Radmila Shekerinska: "Vladata edni isti zakoni gi broi po dvapati! Nekoi od tie shto preostanale od 2009 gi donela vo januari godinava i gi smeta i za ednata i za drugata godina?! Zakonite ne treba da gi nosime nabrzina, i toa shto triesetina zakoni bile doneseni za 12 dena vo januari da se pretstavuva kako chudo. A shto sme pravele vo prethodnite 12 meseci? Vakvoto brzanje ragja i nekvalitetni zakoni", reche Shekerinska.
Naumovski odgovori deka za reformite najdobro zboruva izveshtajot na EK vo koj stoi deka Makedonija gi ispolnila kriteriumite za da pochne pregovori za chlenstvo. Spored podatocite od Sobranieto, lani od predvidenite sto zakoni, samo 49 ja pominale i sobraniskata procedura i bile usvoeni. (Vest)

Povekje od 400 milioni evra za evropskite zakoni

Vo 2010 godina Makedonija treba da usvoi 103 zakoni i 375 podzakonski akti so koi se vrshi usoglasuvanje so 844 merki na EU. Za taa namena se predvideni 440 milioni evra, kako i 140 milioni evra shto treba da se dobijat vo vid na donacii, beshe konstatirano na sobraniskata komisija za evropski prashanja koja ja razgleduvashe Nacionalnata programa za usvojuvanje na pravoto na EU - Revizija 2010. Vo Nacionalnata programa za periodot do 2012 godina se predviduva da se iskoristat i dopolnitelni 560 milioni evra, vo koi vleguvaat i sredstvata od IPA fondovite, za celosno usoglasuvanje so pravoto na EU.

JOVAN MANASIEVSKI, LIDER NA LDP:

Crvenkovski e politichki makro, sposoben e da privlekuva politichki prostitutki

"Liderot na SDSM Branko Crvenkovski e dokazhan politichki makro i sposoben e da privlekuva politichki prostitutki. Ochekuvame toa da go pravi i vo narednite denovi, no nema da uspee vo svojata namera. Toj treba da znae deka nikogash nema da ja rasturi nashata partija", izjavi pretsedatelot na LDP Jovan Manasievski, tvrdejkji deka informaciite deka celi opshtinski organizacii na LDP preminale vo SDSM ne e tochna.
"Organizacijata ja napushti samo poraneshniot gradonachalnik na Veles Ace Kocevski. Nekolku meseci toj ne beshe na funkcija i ja napushti partijata. I sega misli deka vo druga partija kje mu bide podobro... Nekoi od chlenovite gi menuvaat partiite samo zaradi funkcija. Chlenovite na nashata partija se edinstveni. Ostanuvame i ponatamu na stavot deka godinava kje ima izbori i deka LDP kje nastapi samostojno", istakna Manasievski. (Vecher)

Manasievski gori od zhelba da bide portparol na VMRO-DPMNE

Sigurno e deka LDP na Manasievski nema da bide eden od glavnite partneri na socijaldemokratite. Za nejziniot lider vo SDSM velat deka "gori od zhelba da bide portparol na VMRO-DPMNE". Od SDSM za ponedelnikot najavija promoviranje na opozicioniot front "protiv pogubnata politika za Makedonija shto ja vodi Nikola Gruevski". Vo partijata velat deka ne stanuva zbor za formiranje koalicija koja zaednichki bi nastapila na predvremeni parlamentarni izbori, tuku za zaednichko deluvanje protiv politikata na aktuelnata garnitura. Vo kontakt se so site opozicioni partii, vkluchuvajkji gi i partiite od albanskiot politichki blok. "Edinstveno partijata na Ljube Boshkoski i VMRO-NP ne se vo kombinaciite na Crvenkovski kako aduti so koi bi mu se sprotivstavil na Gruevski. Tie ne mu odgovaraat na SDSM spored ideoloshkata matrica. Ne sakame so nishto da go sprechime se' podlabokiot razdor vo VMRO", velat vo SDSM. (Vreme)

SOVET NA EVROPA

Makedonskoto sudstvo e korumpirano

Makedonija ushte ednash e posochena so prst poradi slabostite na nejzinoto sudstvo, ovoj pat od Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa koe raspravashe za korupcijata vo sudskiot sistem.
"Vo mojot izveshtaj konstatirav, shto mnogu me iznenadi, deka vo mnogu zemji lugjeto gledaat vo pravosudstvoto kako vo najgolem izvor na korupcija. Makedonija se naogja vo taa kategorija zemji", veli finskiot pratenik Kimo Sasi, koj go izraboti izveshtajot za korupcijata vo sudskiot sistem.
Od izveshtajot se gleda deka Makedonija, zaedno so drugite zemji shto se staveni ushte na prvata stranica na dokumentot, se distanciraat od drugite zemji po toa shto javnoto mislenje vo niv gleda na korupcijata kako na problem shto se odnesuva na site javni institucii, a na pravosudstvoto se gleda kako na najkorumpirana institucija koe e zadolzheno da gi goni korumpiranite i da gi zashtituva tie shto ja otkrivaat korupcijata.
Slabostite i neefikasnosta na makedonskiot pravosuden sistem chesto gi posochuvaat i megjunarodnite i vnatreshnite faktori, no zagrizhuva toa shto na pravosudniot sistem se gleda kako na izlozhen na korupcija i podlozhen na politichko vlijanie.
Izvestuvachot Sasi vo odnos na slabostite na makedonskiot pravosuden sistem se obiduva da relativizira. "Toa ne treba da znachi deka taa e najkorumpirana zemja, no toa ne odi zaedno i toa ne e dobro. Ova predizvikuva zagrizhenost, zatoa i gi ohrabruvam vlastite i parlamentarcite na Makedonija da dejstvuvaat, zashto imaat ushte mnogu rabota da napravat za sprechuvanje na korupcijata vo ramkite na pravosudstvoto. Vo izveshtajot jas jasno podvlekuvam koi merki treba da se prezemat za da se postigne nezavisnost na pravosudstvoto, a tie im se mnogu dobro poznati na makedonskite vlasti". (Spored Utrinski vesnik)

RUFI OSMANI:

Za "hashkite predmeti" prvo da odgovara Ahmeti

"Ali Ahmeti prv treba da go testira makedonskiot pravosuden sistem i zaedno so svoite najbliski sorabotnici da se prijavi i da odgovara za sluchajot Vodstvo na ONA vo koj toj e prvoobvinet", pobara gradonachalnikot na Gostivar Rufi Osmani vo intervjuto za nedelnikot na albanski jazik Arena. "Ako nekoj predmet treba da se procesuira, toa e tokmu toj, zashto site drugi obvineti gi izvrshuvale negovite komandi", veli Osmani, potsetuvajkji deka i samiot odgovaral za nastanite od Gostivar vo 1997 godina.
Vo intervjuto Osmani go kritikuva i odnosot na megjunarodnata zaednica kon sporot za imeto, ocenuvajkji deka e golema greshka toa shto evroatlantskata agenda na Makedonija e optovarena so sporot za imeto. "Potrebno e da se primeni isprobaniot recept od sporot megju Hrvatska i Slovenija, koj podrazbira deblokiranje na integrativniot proces na Makedonija vo NATO i vo EU i prefrlanje na sporot vo nadlezhnost na megjunarodna arbitrazha", veli Osmani. "Makedonija dve decenii e nadvor od evroatlantskite strukturi, po vina na megjunarodnata zaednica koja losho go menadzhirashe celiot proces", veli Osmani i zatoa spored nego taa samata treba da ponira reshenie za problemot.
Osmani se zalaga za promena na Ustavot i preureduvanje na drzhavata. Apelira za brzo sproveduvanje na Ohridskiot dogovor. "Treba da se pobara preostanatite delovi od Ohridskiot dogovor da se realiziraat vo eden mnogu kratok vremenski period, za eden mandat, i po zachlenuvanjeto vo EU i vo NATO treba da se pobara promena na Ustavot i Albancite da se promoviraat vo drzhavotvoren narod, so pravo na donesuvanje na strategiskite odluki so megjuetnichki konsenzus. Seto toa mozhe da se postigne so politichki i institucionalni merki za deset godini", veli Osmani. Toj najavi deka mnogu brgu kje ja promovira negovata desno orientirana partija, koja kje uchestvuva na eventualnite predvremeni izbori. (Vreme / TV A1)

MEGJUSEBNI OBVINUVANJA NA NEKOGASHNITE SOPARTIJCI

Boshkoski e povtorno meta na spotovi

"Zad dvaesetminutniot televiziski spot so koj se diskreditira Ljube Boshkoski stoi vladeachkata partija VMRO-DPMNE", obvini partijata Obedineti za Makedonija. Potpretsedatelot na partijata Zlatko Keskoski izjavi deka specijalno napraveniot prilog shto zachesteno se emitira na lokalnite televizii vo Makedonija ima cel da ja prodolzhi pochnata hajka protiv Boshkoski. "Imame informacii deka minatata nedela, po mitingot na VMRO-DPMNE vo Radovish, lichno premierot Nikola Gruevski im go delel cedeto so toj prilog na svoite sopartijci. Toa samo pokazhuva deka se plashat od nas, zashto nivnoto chlenstvo se' povekje ni pristapuva", naglasi Keskoski.
Inaku, sodrzhinata na prilogot mu e posvetena na Johan Tarchulovski, no vo nego vo golema mera se tretiraat i Boshkoski i negovoto navodno predavstvo, koe go napravil vo odnosot kon Tarchulovski.
Vo VMRO-DPMNE kategorichno gi otfrilija ovie obvinuvanja. "Prvpat slusham deka ima takov spot. Nashata partija apsolutno nema vrska so toa i partijata na Boshkoski neka prestane so takvi tvrdenja", reche Ilija Dimovski, direktor na partiskiot Centar za komunikacii. (Dnevnik)

IZBORI VO DIJASPORATA

Glasanjeto na iselenicite so mnogu enigmi

Kako kje se dostavuva izbirachkiot materijal, kako kje se formiraat izbirachkite organi vo ambasadite kade shto nema dovolno lugje, koga kje se isprakjaat lugje od Makedonija vo diplomatsko-konzularnite pretstavnishtva za sproveduvanje na izborite... Ova se poslednite otvoreni prashanja na rabotnata grupa za izmeni na Izborniot zakonik vo odnos na glasanjeto na dijasporata.
"Postojat rezervi okolu toa kako kje se napravi evidencijata na izbirachite, a i dali kje ima vreme tie shto kje se prijavat da glasaat vo stranstvo, da se izbrishat od izbirachkiot spisok vo Makedonija", veli Jovan Josifovski od Drzhavnata izborna komisija, koj e chlen i na rabotnata grupa. Toj naveduva deka ima golemi dilemi i za toa kako kje se reshi zashtitata na izbirachkoto pravo zatoa shto, spored zakonot, ne e dozvoleno dostavuvanje na prigovorite da se pravi po poshta: "Zasega nema reshenie. Mozhebi vo ovoj moment najpametno e da se razmisluva za odlozhuvanje na izborite vo dijasporata". (Nova Makedonija)

MANU

Novata enciklopedija duri po tri godini!

"Makedonskata enciklopedija kje bide sosem nova, prevedena na angliski jazik i vo digitalna forma. Otkako kje se obezbedat site uslovi, najverojatno kje bide gotova za tri godini!", izjavi kandidatot za nov glaven redaktor, akademik Mitko Madzhunkov. Ako toj bide izbran na chelo na timot, najverojatno enciklopedijata kje bide i sosem poinaku koncipirana. " Enciklopedijata treba da bide so pomalku opredelnici, a so povekje tekst i pobitni objasnuvanja. Ima stotina opredelnici za Makedonija koi ja definiraat i ako se zemat kako vistinski predmetni opredelnici od koi proizleguvaat site drugi. No, toa ne e moja rabota, tuku na celata redakcija", reche Madzhunkov. Spored nego, noviot sostav na redakcijata kje se znae do sredinata na fevruari. "Redakcijata prvo treba da reshi shto kje bide so otpechatenata enciklopedija, da dade opsezhna analiza so site dobri i loshi strani. Mozhebi so nekoi korekcii. No, vo sekoj sluchaj, ova izdanie za mene e gotovo, iako ne mozham da zboruvam vo ime na celata redakcija. Tuka nema sitni popravki zashto tie ne mozhat da ja spasat enciklopedijata. Popravkite znachat reciklazha", izjavi Madzhunkov.
Pokraj Madzhunkov, kandidat za redaktor na novata enciklopedija e i akademik Gjorgji Efremov. (Nova Makedonija)

VZHESHTENA PREPISKA VO KOALICIJATA OKOLU IZUCHUVANJETO NA MAKEDONSKIOT JAZIK

Veliu: Gruevski kje zavrshi kako Miloshevikj

Veteranite na ONA, koi gi predvodi pratenikot na DUI Fazli Veliu, pobaraa premierot Nikola Gruevski itno da ja povleche odlukata prvachinjata Albanci zadolzhitelno da go uchat makedonskiot jazik, a vo sprotivno se zakanija deka toj kje zavrshi na klupata za obvineti vo Hashkiot sud kako Slobodan Miloshevikj?! Na tie zakani Gruevski samo kuso odgovori deka takvo pismo ne dobil. "Ako premierot ne ja povleche kontradiktornata odluka, Zdruzhenieto na veteranite na ONA kje prezeme drugi merki. So ovaa odluka, no i prethodno, poradi postapki na Vladata so enciklopedijata na MANU i nereshavanjeto na statusot na borcite na ONA, Gruevski igra politichki igri ne samo protiv DUI tuku protiv Albancite", izjavi Veliu, bez da precizira shto podrazbira pod "drugi merki", so obrazlozhenie deka za toa doprva kje reshavaat.
Vo pismoto do premierot poraneshnite pripadnici na ONA velat deka se dlaboko voznemireni "od antialbanskite i antigragjanski postapki na Gruevski, so koi se nastojuva prvachinjata Albanci zadolzhitelno da go izuchuvaat makedonskiot jazik" i porachuvaat deka toj nikogash nema da ja postigne celta, bidejkji postapuva sprotivno na Ustavot i na zakonite. Tie naveduvaat deka "ni vo Kralstvoto na SHS ni po Vtorata svetska vojna nikogash ne se izuchuval drug jazik od prvo oddelenie", zashto uchenicite na taa vozrast ushte ne go izuchile ni majchiniot jazik.
Veteranite na ONA go zavrshuvaat pismoto so poraka do Gruevski deka uchenicite Albanci prvo kje go uchat albanskiot jazik, koj e nacionalen i koj e priznat kako takov. "Vo pogornite oddelenija Albancite kje gi uchat stranskite jazici, pa duri i vashiot jazik, koj ni vie ne go znaete kako shto treba", porachuva Veliu.
Toj e ideolog na ONA i vujko na liderot Ali Ahmeti, a javnosta dobro pameti deka ne mu e prvpat da se zakanuva, osobeno koga DUI imala problemi vo funkcioniranjeto so koalicionite partneri. (Dnevnik)

ODGOVOR NA VETERANITE NA VMRO-DPMNE

Veliu sozdava megjuetnichki tenzii

"Izuchuvanjeto na makedonskiot jazik od prvo oddelenie e odredba shto proizleguva od ohridskiot Ramkoven dogovor. Nekorektnoto obrakjanje nema da vi gi vrati poziciite vo DUI i statusot megju veteranite na takanarechenata ONA koi ochigledno ste gi zagubile. Ne e lesno da se lovat tesnopartiski poeni na etnichka osnova sozdavajkji megjuetnichki tenzii. Naprotiv, pokazhuvate deka zhiveete vo edno drugo vreme koga opshtestvata poinaku funkcionirale", stoi vo pismoto koe do Fazli Veliu go upati Slobodan Zlatanov od Unijata na veterani na VMRO-DPMNE. Toj smeta deka sporedbata na Gruevski so poraneshniot srpski pretsedatel e nedozvoliva poradi toa shto tokmu Gruevski ja priznal nezavisnosta na Kosovo i ispratil ambasador vo taa zemja. "Ako ne go pochituvate Ramkovniot dogovor ili ako sakate nov, treba javno da se proiznesete, a ne da se sluzhite so navredi i izmislici samo za da ja izbegnete negovata implementacija. Ili zaednichki kje ja gradime idninata na nashata zemja ili treba da kazhete koja e vashata namera. Vie ochigledno uzhivate respekt samo vo konfliktni vreminja, a koga e mir, kako riba na suvo ste", pishuva Zlatanov.

KOMESAROT ZA MALCINSTVA MU PISHA NA GRUEVSKI

Ne brzajte so jazikot!

"Ne treba da se brza so odlukata za voveduvanje na makedonskiot jazik za prvachinjata Albanci, zashto toa e chuvstvitelno prashanje koe bara golema podgotovka", go predupreduva visokiot komesar za nacionalni malcinstva na OBSE Knut Volebek vo pismo premierot Nikola Gruevski. Vo pismoto shto e isprateno na 18 januari, dva dena pred odlukata da stapi vo sila, Volebek ja iskazhuva svojata zagrizhenost. "Informaciite shto gi dobivam od Skopje jasno stavaat do znaenje deka ova e mnogu chuvstvitelno prashanje, koe bara golema podgotovka ako sakame da se postigne posakuvaniot efekt vo promocijata na integracijata i osiguruvanjeto deka site deca vo zemjata veshto go koristat drzhavniot jazik", pishuva vo pismoto na Volebek do Gruevski.
Toj insistira, pred da se sprovede strategijata Chekori kon integriran obrazoven sistem, da se promovira detalen dijalog megju zasegnatite strani, zemajkji gi predvid potrebite na sekoja zaednica, i da se osiguri soodveten obrazoven materijal, kako i programi za obuka na nastavniot kadar.
Vo svoeto pismo do Gruevski, visokiot komesar Volebek bara od Vladata istovremeno da promovira nezadolzhitelno izuchuvanje na albanskiot jazik, vo oblastite kade shto albanskata zaednica e vo mnozinstvo. (Spored Vreme)

Gruevski e razocharan od OBSE

Premierot Nikola Gruevski e razocharan od reakcijata na OBSE, odnosno od preporakata privremeno da se povleche odlukata za izuchuvanje na makedonskiot jazik od prvo oddelenie. Od kabinetot na premierot potsetuvaat deka na raboten sostanok vo sredinata na avgust, koga se diskutiralo za sproveduvanjeto na Ohridskiot dogovor, prisustvuvale i dvajca pretstavnici na OBSE i pretstavnici na znachajni megjunarodni institucii. "Tokmu pretstavnicite na OBSE sugeriraa da se pochne so izuchuvanje na makedonskiot jazik od site prvooddelenci, so objasnuvanje deka za niv e nelogichno prvooddelencite od pomalite etnichki zaednici da go izuchuvaat angliskiot jazik od prvo, a makedonskiot jazik, koj e oficijalen, duri od chetvrto oddelenie", velat od kabinetot. Od Vladata zhalat za toa shto Volebek ne bil informiran deka ushte od uchebnata 2007/2008 godina albanskiot jazik e voveden kako izboren predmet vo ramkite na osnovnoto obrazovanie i posochuvaat deka otsega so pogolema doza na vnimatelnost kje gi analiziraat idnite preporaki na OBSE. (Vreme)

DOKUMENTITE NA DBK ZA "AFERATA LATAS" VLEGUVAAT VO PROCEDURA

Obvinitelstvoto otvori predmet

Redakcijata na Vreme mu gi dostavi na skopskoto Osnovno javno obvinitelstvo dokumentite od Direkcijata za bezbednost i kontrarazuznavanje pri MVR, vo koi stoi deka urednikot na TV Sitel i na Vecher Dragan Pavlovikj-Latas bil sorabotnik na srpskata tajna sluzhba vo 1999 i vo 2000 godina, otkako Obvinitelstvoto so sluzhben dopis gi pobara na uvid. Obvinitelstvoto otvorilo predmet za dosieto Latas i sega, megju drugoto, kje ja utvrduva verodostojnosta na dokumentite i na sodrzhinata vo niv. Pavlovikj-Latas demantira deka voopshto postojat takvi dokumenti, a ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska za samo nekolku chasovi ekspresno mu izdade potvrda deka MVR ne raspolaga so soznanija za negova sorabotka so stranski tajni sluzhbi. No, togashniot nachalnik na Upravata za kontrarazuznavanje Goran Mitevski vo debata na TV A2 potvrdi deka Latas bil predmet na interesiranje na MVR.
Vreme citirashe i delovi od dokument shto bil napishan vo mart 2000 godina vo Upravata za analitika, istrazhuvanje i informiranje pri DBK, koj e osvrt na dejstvuvanjeto na ambasadata na SRJ vo Makedonija i nivnata razuznavachka sluzhba. Vo delot za razuznavachkoto dejstvuvanje na ambasadata, vo dokumentot stoi deka ambasadata na SRJ, kako centar na razuznavachkata sluzhba na SRJ vo Makedonija, gi ostvaruvala svoite aktivnosti vo korelacija i dogovor so centrite vo Nish, Vranje i Leskovac. Od merkite shto gi prezele makedonskite sluzhbi na DBK bilo utvrdeno razuznavachkoto dejstvuvanje na povekje vraboteni, megju koi stoi i imeto na chovekot koj e spomenat deka edna godina pred toa ruchal so Latas i dogovaral da se organiziraat protesti poradi intervencijata na NATO. Vo dokumentot vo detali se objasnuva kako vrabotenite vo ambasadata dejstvuvale vo korist na tajnata sluzhba, so kogo se srekjavale, kako odbirale lokacii i vreme koga nemalo golema frekvencija na lugje. Se spomenuvaat obidi da se ubedat makedonski drzhavjani za parichna nagrada da vrshat teroristichki akcii vrz edinicite na NATO, koi vo toj moment bea stacionirani vo Makedonija.
Aktivnostite na ambasadata na SRJ vo toj period bile nasocheni kon sozdavanje negativno raspolozhenie kaj Makedoncite za NATO, osuda na nivnata intervencija nad SRJ i pottiknuvanje gragjani da izvrshat teroristichki napadi, se zakluchuva vo dokumentot koj e dostaven do togashnata ministerka za vnatreshni raboti Dosta Dimovska, do direktorot na DBK Bojan Bojanovski i do Mitevski, kako nachalnik na Upravata za kontrarazuznavanje. (Spored Vreme)

Se zakanuva Latas ili Srbija?

Otkako Vreme gi objavi dokumentite so koi DBK tvrdi deka sorabotuval so srpskata tajna sluzhba, Dragan Pavlovikj-Latas izleze vo javnosta so kanonada obvinuvanja, kleveti, navredi, razni teorii na zagovor, no i so direktno isprateni zakani do poraneshni funkcioneri i, najvazhno od se', so zakani do vlasta. Vo svojata ponedelnichka kolumna vo Vecher so naslov Sinovi, pokraj voobichaenite napadi kon site shto ne razmisluvaat kako nego, Latas vo dobro zaviena forma i vo vid na prashanja prati poraki do odredni lichnosti od makedonskata vlast, no i od opozicijata, koi najverojatno bi trebalo sami da se prepoznaat, da vnimavaat shto zboruvaat i da zastanat vo negova odbrana.
Porakata e slednava: "Da vidime koj bil sorabotnik na albanski razuznavachki sluzhbi shto doturale oruzhje i obuchuvale lugje, aktivirani protiv makedonskata drzhava. Koj so UChK, vo 2001 godina, dogovaral staro zapleneto oruzhje deka e bozhem novo za da gi opravda parite shto uchkite gi zemale za oruzhjeto, a gi podelile so nashi funkcioneri vo togashnoto MVR. Da vidime koj ja prodal turskata voena pomosh, pushki i oprema, na hrvatska firma, za cena shto e soodvetna za plastichni igrachki. Da vidime koj odel vo Sofija i im prenesuval dokumenti od MVR. Koj daval soveti i primal nasoki od grchkata ambasadorka vo Makedonija okolu sporot za imeto. Koj odel vo Atina, so posrednishtvo na trgovci so shekjer za da dogovara mediumska i pratenichka poddrshka na grchkite stavovi. Koj na bitni ambasadi im dostavuval dosieja na novinari i na politichari. Koj mu pravel rodendenska vechera na Miloshevikj vo Hag", se veli megju drugoto vo kolumnata na Latas. Porakite od kolumnata se mnogu seriozni, chepkaat vo drzhavniot interes na Makedonija i se pojavija tokmu po objavuvanjeto na informaciite od DBK deka Latas sorabotuval so srpskite tajni sluzhbi. Zar e mozhno sega istite tie sluzhbi da zastanuvaat vo odbrana na svojot pulen? Ushte postrashno, dali tie sluzhbi se obiduvaat da zastrashat aktuelni funkcioneri vo makedonskata vlast? Dali golemata i silna Srbija povtorno i' se zakanuva na Makedonija?
Ovie prashanja mora da dobijat odgovor. I vlasta, posebno premierot Nikola Gruevski, mora da se distancira od chovekot shto gi isprati porakite. (Vreme)

USTAVNIOT SUD DONESE VREMENA MERKA ZA NEKOI CHLENOVI OD ZAKONOT ZA LUSTRACIJA

Iminjata na kodoshite kje bidat tajna!

Iminjata na kodoshite nema da se objavuvaat vo Sluzhben vesnik! Vakva vremena merka donese Ustavniot sud, koj kje ja ocenuva ustavnosta na chetiri chlenovi od Zakonot za lustracija. Sudiite stavija zabrana za primena na tie chlenovi shto kje vazhi se' dodeka ne se donese konechna odluka, a novina e i toa shto kje se lustrira samo do noemvri 1991 godina, koga beshe donesen noviot Ustav na Republika Makedonija.
Eden od osporenite chlenovi za koi Sudot povede postapka e toj spored koj Komisijata po sluzhbena dolzhnost, vednash i bez rasprava, so reshenie go utvrduva nepodnesuvanjeto na pismenata izjava na liceto shto e kandidat za nositel na javna funkcija ili nositel na javna funkcija i go objavuva vo Sluzhben vesnik na Republika Makedonija. Drugiot se odnesuva na objavuvanjeto na pravosilnite presudi na postapkite pred nadlezhen sud za lica koi sorabotuvale so organite na drzhavnata bezbednost.
Stojan Andov, kako predlagach na zakonot, izjavi deka ne gleda nishto sporno vo objavuvanjeto na iminjata na kodoshite i na tie shto izbegnale lustracija. "Ne mi e jasno shto e sporno so objavuvanjeto na podatocite vo Sluzhben vesnik. Vekje se se objavuva javno. Se plasiraat informacii za imotnata sostojba, se dozvoluva se' da bide javno, a se pravi problem za iminjata na kodoshite. Ova navistina mi e mnogu chudno", izjavi Andov.
Iako ustavnite sudii reshija deka nema prichina za ukinuvanje na ovoj zakon, Andov veli deka, ako toa se sluchi, kje se donese nov, mnogu postrog zakon. (Vecher)

Kodoshite kje kurtulat, ama Ustavniot sud nema!

Odlukata na Ustavniot sud da stavi privremena zabrana na primenata na chetiri chlenovi od Zakonot za lustracija VMRO-DPMNE ja proglasi za silen udar vrz demokratijata, so cel da ne se vidi dali najvisokite funkcioneri na SDSM bile sorabotnici na tajnata policija. "Imajkji predvid deka ovoj Ustaven sud e izbran vo vremeto na politichkiot zenit na Branko Crvenkovski, ukinuvanjeto na lustracijata po 1991 godina e so edna i edinstvena cel Komisijata za lustracija i makedonskite gragjani da ne dobijat odgovor dali Crvenkovski i drugite funkcioneri od SDSM, koi imale kontrola vrz tajnite sluzhbi, gi zloupotrebuvale krshejkji go Ustavot i zakonite i presmetuvajkji se so svojot politichki oponent", izjavi koordinatorkata na pratenichkata grupa na VMRO-DPMNE Silvana Boneva.
Pratenichkata Vesna Bendevska od SDSM smeta deka tie komentari na Boneva se narushuvanje na nezavisnosta na Ustavniot sud."Ova e vulgaren i konstanten pritisok vrz site institucii shto ne se pod nivna direktna partiska kontrola. Ova e klasichna demonstracija na sila, koja odi na direktna shteta na gragjanite i na vkupnata demokratija vo zemjata i e voved vo klasichna diktatura".

PRODOLZHUVA RASFRLANJETO SO PARITE NA GRAGJANITE

Samo vladata znae zoshto se postavuvaat 50 jarboli

Direktorot na Sluzhbata za opshti i zaednichki raboti na Vladata Vase Donevski se vozdrzha od poopshirni komentari zoshto se postavuvaat tolku mnogu jarboli. Spored nego, brojot ne bil mnogu golem, zashto vo sekoja opshtina kje ima po eden ili najmnogu po dva jarbola. Triesetmetarskite jarboli so makedonskoto zname, koi zachesteno niknuvaat niz cela Makedonija, gi postavuva privatnata firma MZT Pumpi od Skopje, velat od Sluzhbata za opshti i zaednichki raboti na Vladata. Spored direktorot Donevski, firmata e izbrana na tender, a postavuvanjeto na eden jarbol so zname ja chini drzhavata okolu 7.100 evra! Spored ovaa cena i faktot deka se planira postavuvanje na vkupno 50 jarboli, drzhavata za znaminja treba da potroshi okolu 350.000 evra?! Donevski potvrdi deka triesetmetarski jarbol vekje se postavuva na ulicata Makedonija vo centarot na Skopje, a jarboli se namesteni i vo Saraj, Shtip, Prilep, Ohrid i na granichnite premini, a kje se postavuvaat i vo skopskite opshtini Chair i Butel. Premierot Nikola Gruevski izjavi deka ne znae koja firma gi mesti jarbolite niz Makedonija, a izbegna da kazhe dali smeta deka so nivnoto postavuvanje e napraven haos. (Vest)

MAKRADULI:

Na Skopje mu fali ushte sfinga!

Centarot na Skopje kje se gradi vo stilot barok. Neuspeshen beshe obidot na nekoi od sovetnicite vo skopskata opshtina Centar da ukazhat deka celata postapka e nezakonska. Planot e izglasan, a gradonachalnikot ushte ne znae kako kje izgleda centarot na Skopje i kreva ramenici. Mu se dopagja zamislata, ama nikoj ne go prashal dali se soglasuva. "So mene ne se konsultiraa", izjavi gradonachalnikot Vladimir Todorovikj. Debata doprva kje se razviva. Ekspertite se chudat kakva e potrebata da se kopira tugja arhitektura i da se pravi losha kopija vo Skopje? Dali centarot kje zalichi na Pariz ili na unikaten primer na nevkusot? "Ne mislam deka siluvanjeto na Skopje od urban aspekt e neshto shto mu treba vo ovoj moment na gradot. Od ednata strana da vlezete vo Partenon, od drugata strana kje najdete eden obelisk, i samo mu fali ushte sfingata da bide nekade tuka", veli pratenikot na SDSM Jani Makraduli. (TV A1)

CANOSKI:

Da se gradat fabriki namesto spomenici

"Vo vreme na ekonomska kriza ne treba da se troshat pari za spomenici, tuku podobro e so niv da se gradat fabriki", izjavi Fijat Canoski, lider na Partijata za evropska idnina, koja e del od vladinata koalicija. No toj reche deka koga spomenicite vekje se narachani, dobro e i da se postavat. Canoski se sprotivstavi na podiganjeto na verskite objekti na glavniot ploshtad vo Skopje. "Ako se gradi hram na edna verska zaednica, treba i za drugite. Ne mozhe na ploshtadot da ima mesto za site. Ne e vreme za toa", reche toj. (Dnevnik)

HAOS

I Ivanov kje postavuva skulpturi?!

Sovetot na Grad Skopje ja usvoi inicijativata na kabinetot na pretsedatelot na Republika Makedonija Gjorge Ivanov da se gradi Evropski park na Kale! "Stanuva zbor za park vo chij sostav ambasadorite na zemjite-chlenki na EU i nashite sosedi kje mozhe da doniraat skulpturi na najznachajnite lichnosti od drzhavite od kade shto doagjaat", pishuvaat od kabinetot i smetaat deka na toj nachin vo eden priroden ambient kje se promovira evropskoto kulturno bogatstvo, a kje se unapredat i prijatelskite odnosi megju evropskite zemji i Makedonija.
Otvoranjeto parkovi stana eden vid pomodarstvo. Branko Crvenkovski vo naselbata Karposh 3 go otvori Parkot na tolerancijata, a Violeta Alarova vo Gradskiot park oformi katche - Park na frankofonite. I edniot i drugiot ne mozhe da se pofalat so izgledot, zashto na momenti izgledaat zapushteno. Parkot na tolerancijata trebashe da bide podelen na pet dela, so fontana, ezerce i nesekojdnevna vegetacija, no se' ostana pusta zhelba. (Dnevnik)

MILOSHOSKI GI KRIE PRIVILEGIRANITE

I na tv-gazda mu dale diplomatski pasosh

Na 27 oktomvri minatata godina, za potrebite na eden tekst, Vest isprati oficijalno baranje do MNR so dve prashanja - koi se nositelite na diplomatski pasoshi i kolku takvi pasoshi izdalo Ministerstvoto? Odgovor dobivme samo na vtoroto prashanje. Vo MNR ne mozhea da ni objasnat zoshto za prvoto prashanje dvojno e probien rokot od 30 dena kolku shto za odgovor predviduva Zakonot za pristap do javni informacii. Toa gi podgrea somnezhite deka na spisokot na nositeli na diplomatski pasoshi ima iminja koi nemaat pravo na diplomatski pasosh. Kon krajot na oktomvri 2009 godina Vest objavi deka MNR pred viznata liberalizacija im dodeluvalo diplomatski pasoshi na vidni lichnosti, umetnici, zasluzhni gragjani i na nekoi gradonachalnici, pa duri i na eden sopstvenik na privatna televizija?! Neoficijalno, togash beshe kazhano deka diplomatskiot pasosh mu bil izdaden na tv-gazdata od zdravstveni prichini.
Od MNR se povikuvaat na pravilnikot za postapka za izdavanje na diplomatski i sluzhbeni pasoshi i vizi, so koj se regulira nachinot na izdavanje i kategoriite nositeli na diplomatski i sluzhbeni pasoshi vo Makedonija, a e izraboten spored strogite evropski normi od oblasta na konzularnata problematika. Vest reshi da ja prodolzhi procedurata otkako ne dobi odgovor od MNR i, spored Zakonot, kje podnese zhalba do Komisijata za zashtita na pravoto na sloboden pristap do informaciite od javen karakter za nepochituvanje na Zakonot od strana na MNR.
Deka javnosta ima pravo da znae koj se' ima diplomatski pasosh i deka toa ne e klasificirana informacija ni potvrdija i od Direkcijata za zashtita na lichni podatoci, so naznaka deka mozhe da se objavat samo iminjata na nositelite na pasoshi koi se nositeli na funkcii (bez nikakvi drugi podatoci), no ne i iminjata na brachnite partneri koi isto taka, spored pravilnikot, imaat pravo na diplomatski pasosh.
Prashanjeto so diplomatskite pasoshi povtorno go aktuelizirashe pratenikot od SDSM Vlado Buchkovski, koj od sobraniskata govornica go prasha premierot dali e tochno deka ekonomskite promotori dobile diplomatski pasoshi i dali znae deka brojot na diplomatski pasoshi stignal do 750?! (Vest)

PREMIEROT JA PRAVDA POPULISTICHKATA MERKA

Gruevski: Za mene desetgodishen "golf 4" ne e krsh!

Premierot Nikola Gruevski potvrdi deka vladata razmisluva da dozvoli uvoz na postari vozila od deset godini?! "Ne donesovme odluka za toa, samo kazhavme deka kje se pravi analiza. Za nekogo mozhebi desetgodishen golf 4 e krsh, za mene ne e!", izjavi Gruevski.
Pretsedatelot na Sojuzot na stopanskite komori Zlatko Kalenikov, koj e poznat avtodiler vo Makedonija, potvrduva deka vo zemjava ima star vozen park, no i deka tie kako komora kje dadat kontraargumenti za predlozhenata merka za uvoz na postari vozila. "Vladata e taa shto treba da gi zadovoli baranjata na gragjanite i na trgovcite. Nie kje gi dademe nashite argumenti, pa kje vidime kako kje reshi vladata", reche Kalenikov. Osven pomestuvanje na starosnata granica, vo isto vreme se bara nachin i kako da se preregistriraat i golemiot broj vozila (spored nekoi mediumi i do 50.000!) so bugarski registarski tablichki shto gi ima vo Makedonija. (Vest)