MAKEDONIJA » Aktuelno

SREDBA MILOSHOSKI-DRUCAS

Nimic da gi intenzivira pregovorite!

Vlastite vo Atina da izbegnuvaat da gi spomenuvaat crvenite linii vo sporot za imeto i da se vozdrzhat od provokativni izjavi, pobaral makedonskiot shef na diplomatijata Antonio Miloshoski od grchkiot zamenik minister za nadvoreshni raboti Dimitris Drucas na sredbata shto se odrzha vo London, na marginite na konferencijata za Avganistan. Tie zaednichki iskazhale podgotvenost da se pobara od posrednikot za imeto Metju Nimic vo pretstojniot period da gi intenzivira pregovorite i zakluchile deka e dobro toa shto posrednikot po podolg period kje dojde vo Skopje i vo Atina. Miloshoski dal inicijativa dvete strani da mu pomognat na posrednikot da se najde reshenie so direktni sredbi na politichkite rakovodstva na Skopje i Atina. Na sredbata se zakluchilo deka dvete strani treba da ja omeknat retorikata i da ja podobrat megjusebnata doverba.
Drucas pokazhal rezerviranost za makedonskata inicijativa za izdignuvanje na nivoto na diplomatskite pretstavnishtva vo ambasadi. Miloshoski go pokanil svojot sogovornik da ja poseti Makedonija i rekol deka i samiot e podgotven da ja poseti Atina.

PREGOVORI ZA IMETO

Dvojnata formula se udavi vo Temza?

Makedonija e podgotvena da se otkazhe od dvojnata formula vo pregovorite za imeto ako Grcija ne bara nikakvi izmeni vo makedonskiot Ustav i ako dade cvrsti garancii za prashanjata shto se povrzani so identitetot! Vreme najavi deka takva kje bide porakata shto ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski kje mu ja prenese na svojot grchki kolega Dimitris Drucas na najavenata sredba vo London, a za shto pokonkretno kje razgovaraat premierite Nikola Gruevski i Jorgos Papandreu na sredbata shto se planira za krajot na fevruari. Se' ushte e neizvesno kade kje se sluchi premierskata sredba, no najverojatno kje bide na neutralen teren vo Brisel.
I Gruevski reche deka so zachesteni sredbi megju pretstavnici na dvete zemji mozhe da se najde izlez od segashnata sostojba vo sporot za imeto. "Toa e nashata cel za naredenite sredbi, koi bi sakale da se pochesti za da najdeme reshenie za problemot shto ni go nametnaa", reche Gruevski. Toj i Papandreu vekje dvapati se sretnaa, vo oktomvri vo Brisel i na pochetokot na dekemvri vo Prespa, no ne uspeaja da se dogovorat nishto. Kako rezultat na toa, na samitot na Unijata vo dekemvri Makedonija ne dobi datum za pregovori.
Pretstavnicite na Vashington i na Brisel vo Makedonija porachaa imeto da se zatvori vo prvite shest meseci od godinata zatoa shto, spored niv, sekoe chekanje samo dopolnitelno kje go uslozhni procesot. Atmosferata vo Skopje i vo Atina vo presret na ministerskite i sredbite na premierite na dvete zemji ne e mnogu pozitivna i shansite za napredok gi pravi minimalni.
Kako shto doznavme od diplomatski izvori vo Skopje, evropskite diplomati si otishle razocharani po poslednite sredbi so makedonskiot drzhaven vrv. Spored niv, kaj vladata ne postoela politichka volja za zatvoranje na sporot za imeto, iako Makedonija e strana koja treba da inicira prodolzhuvanje na pregovorite. Otkazhuvanjeto od dvojnata formula, kako reshenie koe premierot se' pochesto go istaknuva, doagja po zasileniot pritisok od EU i od SAD, spored koi sushtinata na pregovorite e da se najde megjunarodno ime shto kje bide zamena za referencata FIROM. Takva poraka pred nekolku dena upati i amerikanskiot ambasador Filip Riker, koj beshe deciden deka sporot mora da se reshi vo slednite shest meseci i deka reshenieto nema da navleguva vo drugite delovi, kako shto se identitetot i jazikot.
Ekspertite smetaat deka dvete strani se' povekje ostanuvaat na svoite pozicii i deka se' dodeka vo pregovarachkiot proces ne se vkluchi treta strana, ne mozhe da se ochekuva reshenie. Univerzitetskiot profesor Ljubomir Frchkoski smeta deka vo ovoj moment ne se sluchuvaat nikakvi pregovori, tuku deka vladata gleda da dobie na vreme. "Problemot ne mozhe da se reshi megju nas i Grcite direktno, mora da se vkluchat treti, pred se' Amerikancite, a potoa i evropskata diplomatija. Ne mozhe od ova situacija da izlezeme vo bilateralni relacii so Grcite. Ne se reshava toa taka", veli Frchkoski. (Spored Vreme)

Miloshoski kje se slika sega, a nie posle!

Sredbata na ministrite Miloshoski i Drucas e samo glumenje pregovori, chista farsa i zalazhuvanje na javnosta i na megjunarodnata zaednica deka makedonskata strana pokazhuva aktivnost i konstruktivnost vo reshavanjeto na sporot so imeto, iako na vlasta ni na krajot na umot ne i' pagja takvo neshto, ja ocenuvaat eksperti sredbata vo London. (Shpic)

Aleksandar ili Hari Poter?

"Lugjeto na Balkanot se premnogu opsednati so istorijata, koja mnogu povekje razdvojuva otkolku shto soedinuva. Treba da razbereme deka postojat razlichni nachini za chitanje na istorijata. So postojanoto potenciranje na istoriskite nastani namesto napred kje gledame nazad, a iskustvoto pokazha deka toa e prichinata za mnogu sporovi vo regionot". Ova e zakluchokot od minatonedelnata debata megju makedonski i grchki intelektualci Platforma za gradenje zaednichki mostovi.
Profesorkata na univerzitetot Peloponez vo Grcija Kristina Kulori smeta deka novite generacii ne se premnogu opsednati so istorijata, tuku deka toa im go nametnuvaat nivnite roditeli i obrazovniot proces. "Istorijata e vazhna, no za mladite e povazhna segashnosta. Za mladite Grci povazhen e Hari Poter od Aleksandar Veliki", veli Kupoli.

GRCIJA NE PRIFAKJA NI "STATE OF MACEDONIA"

Neoficijalniot predlog na SAD teshko kje stigne do Nimic

Da se ponudi ime od tipot Drzhava Makedonija (State of Macedonia) ili Severna Republika Makedonija i so pomosh na SAD kako kum od makedonska, a Francija od grchka strana, da se ubedi Atina za reshavanje na sporot. Ova e predlogot na eksministerot za nadvoreshni raboti i poraneshen pretsedatel na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii Srgjan Kerim za reshavanje na sporot za imeto, shto go dade vo intervju za nedelnikot Fokus. Vo planot shto go nudi Kerim se aktuelizira imeto Drzhava Makedonija, koe neoficijalno se smeta za predlog shto go turkaat SAD za reshavanje na sporot so Grcija.
Ovoj predlog za Makedonija se smeta za prifatliv, no ne i za Grcija, koja ne bi dozvolila da se stavi na pregovarachka masa poradi toa shto grchkite pozicii se jasni - ime so geografska odrednica za sevkupna upotreba. Vo predlogot Drzhava Makedonija nema takva odrednica.
Kerim objasni deka iminjata shto gi spomenuva se primer za reshenija shto vekje se primenuvaat vo Obedinetite nacii. "Glavnata poenta e deka e potrebna diplomatska ofanziva i gradenje merki shto kje ovozmozhat sozdavanje minimalna megjusebna doverba. Licitiranjeto so iminja vo ovoj moment bi znachelo samo oddalechuvanje od glavnata tema", veli Kerim.
Poraneshniot ambasador Risto Nikovski smeta deka za makedonskata strana takviot predlog bi bil prifatliv, zashto ne znachi promena: "Drzhava Makedonija ne znachi nishto povekje od Republika Makedonija", veli Nikovski, a profesorot od Shtuloviot univerzitet Jeton Shasivari smeta deka predlogot teshko bi pominal kaj juzhniot sosed, so ogled na toa deka vlastite vo Atina insistiraat na geografska odrednica. "Vo sekoj sluchaj, pozitivno e od nasha strana da se davaat predlozi, za da imame poaktivna uloga, shto e najznachajno za pretstojniot period", veli Shasivari. I profesorot po megjunarodno pravo Vladimir Ortakovski ocenuva deka predlogot e interesen. "Sepak, spored megjunarodnoto pravo, nikoj ne mozhe da ja natera drzhavata da si go smeni imeto", smeta Ortakovski. Poraneshnata vicepremierka za evrointegracii Radmila Shekerinska veli deka predlogot Drzhava Makedonija dosega nekolkupati se spomenuval, no nikogash ne stanal oficijalen predlog. "Toa e taka zatoa shto duri i posrednikot Nimic smeta deka ova e predlog shto ne mozhe da pomine kaj Grcija", dodava Shekerinska.
Interesno e toa shto vo zaednichkoto soopshtenie na OBSE, NATO, EU i SAD okolu izuchuvanjeto na makedonskiot jazik za uchenicite Albanci namesto makedonski jazik se zboruva za "drzhaven jazik", odnosno za "state language". (Nova Makedonija)

ANTONIO MILOSHOSKI ZA POSREDNICITE VO SPOROT ZA IMETO:

Mnogu babici - kilavo dete!

Vo prvata polovina od ovaa godina, za vreme na shpanskoto pretsedatelstvo da se reshi prashanjeto za imeto i Makedonija da dobie datum za pochetok na pregovorite za polnopravno chlenstvo vo Evropskata unija. Toa e zakluchokot od sredbata na ministrite za nadvoreshni raboti na Makedonija Antonio Miloshoski i na Slovenija Samuel Zhbogar vo Ljubljana. Slovenechkiot minister ushte ednash potvrdil deka Slovenija kje se obide da ja poddrzhi i da i' pomogne na Makedonija za reshavanje na prashanjeto za imeto, koe ja poprechuva na nejziniot pat kon EU i kon NATO, iako Makedonija e mnogu aktivna.
Makedonskiot minister za nadvoreshni raboti Miloshoski imashe komentar za ponudite za medijatorstvo od nekoi politichari od drugi drzhavi vo sporot so Grcija za imeto, ukazhuvajkji deka sekoja pomosh za reshavanje e dobredojdena.
"Na sekoe interesiranje za pomosh gledame dobronamerno, no vo ovoj spor zhelbite ne mozhat da pomognat, nego mora da go reshat dvete strani vo bilateralni pregovori. Mnogu politichari se javija kako retorichki pomagachi, no tie nemaa kondicija, mnogu babici - kilavo dete. Sepak, mislam deka ovoj spor treba da se reshava vo bilateralni pregovori, ili vo vo London, ili vo Atina ili vo Skopje", reche Miloshoski. (MIA)

PORADI RAZMINUVANJETO ZA IMETO

Pretsedatelot Ivanov bega od sovetnikot Mirchev!

Pretsedatelot Gjorge Ivanov javno se ogradi od nekoi od negovite sovetnici, pred se' od profesorot na FON Dimitar Mirchev, koi vo javnosta i vo mediumite se poznati i se citiraat kako takvi. Po ovaa objava vo edno tv-intervju, Mirchev i natamu tvrdi deka mu e sovetnik na Ivanov, no deka pretsedatelot se ograduva od nego poradi "razlichnite stavovi za odredeni prashanja".
"Do koga lugjeto shto gi pishuvate vo mediumite kako moi sovetnici treba da go demantiraat toa, a vie ushte da ne im veruvate?", prasha shefot na drzhavata vo intervjuto. Toj objasni deka poraneshniot ambasador Mirchev ne mu e sovetnik, tuku samo chlen na Inicijativniot odbor za formiranje Sovet za megjunarodni odnosi, koj treba da funkcionira kako konsultativno telo na pretsedatelot.
"Chlen sum na Nacionalniot sovet za evrointegracii vo Sobranieto kako pretstavnik na kabinetot na pretsedatelot Ivanov, pa logichno na toa sum i negov sovetnik", kontrirashe profesor Mirchev. Na prashanjeto zoshto pretsedatelot se ogradil javno od nego, profesorot veli deka "nemale isti stavovi za odredeni prashanja, pa ottamu Ivanov saka da se ogradi od negovite izjavi". Najverojatno stanuva zbor za chestite izjavi i stavovi na profesorot vo odnos na sporot so Grcija za imeto, vo koi Mirchev sugeriral predlozi za reshavanje na imeto, a go spomenuvashe i terminot Vardarska Makedonija kako mozhno reshenie - komentiraat upatenite.
Vo kabinetot na Ivanov objasnuvaat deka izjavite na Mirchev direktno mu se pripishuvaat na Ivanov i tokmu zatoa shefot na drzhavata javno objasnil deka profesorot ne e negov sovetnik. (Vreme)

DORA BAKOJANI:

Ne se pregovara za jazikot i za identitetot

"Pregovorite ne se vodat za jazikot i za identitetot, tuku samo za imeto, koe treba da bide za sevkupna upotreba", ocenuva poraneshnata shefica na diplomatijata na Grcija Dora Bakojani vo intervjuto za Dojche vele shto nosi naslov Politikata na Gruevski sozdava problemi so sosedite. Bakojani veli deka ne e optimist deka do mart Skopje i Atina kje uspeat da najdat reshenie za sporot za imeto. "Iskreno da vi kazham, toa zavisi od Nikola Gruevski. Jasno e deka toa e odluka shto treba da ja donese toj. Ako ja donese i ako navistina saka da najdeme reshenie vo nasokata shto ja napomenav, togash e mozhno reshenie. No za mart ne mozheme da zboruvame, zashto ne gledam nikakvi signali shto bi mi dozvolile takov optimizam", veli Bakojani vo intervjuto.
Poraneshnata shefica na diplomatijata na Grcija objasnuva deka vo nitu eden moment za vreme na nejziniot mandat ne se otvorila mozhnost za reshavanje na sporot. "Vladata na g. Gruevski mnogu se potpre na krajno nacionalistichkata logika koja, kako shto znaete, sekogash ima dobri izborni rezultati. No, od druga strana, koga imame konkretni problemi, potrebno e navistina da se ima volja. Iskreno kazhano, taa volja ne ja vidov kaj nego. Nashata vlada, i ne samo vladata, tuku i grchkite politichki partii, pokazhaa deka se podgotveni da pregovaraat iskreno", veli Bakojani.
Na prashanjeto za makedonskoto malcinstvo vo Grcija, Bakojani odgovara deka ne postoi takvo malcinstvo. "Ima lugje shto gi zboruvaat dvata jazika, no toa se lugje shto imaat grchka svest, a ako sakate da ima malcinstvo, tie treba da imaat druga svest", veli Bakojani. A za eventualni drugi problemi megju dvete zemji koi se nasledeni od minatoto, taa reche: "Mislam deka, ako uspeeme da go reshime problemot so imeto, celata propaganda za istoriskite prashanja kje prekine, zashto nema da ima prichina. Tie se mlad narod, balkanski narod, koj ima mnogu problemi i koj mozhe da ima mnogu ubava idnina. Grcite se pokraj niv, nashite narodi postojano se vo kontakt. Navistina vredi dvete vladi da najdat reshenie za ova prashanje, koe ne e samo sentimentalno. Toa e prashanje shto treba da se reshi. Vo sprotivno, ostava problemi vo celiot region".

"CHUDO" VO GRCIJA

Novinari se osudeni za kleveta na Voskopulos!

Sudot vo Solun gi osudi za kleveta na pet meseci zatvor, uslovno na tri godini, novinarite na drzhavnoto Radio Egnatija Dimitris Kapselis od Solun i Kokos Telemahos od Lerin, za nivnite reakcii po emisijata na novinarkata Maja Cakli koja, "patuvajkji niz Grcija", izjavi deka zhitelite na lerinsko zboruvaat grchki i makedonski! Sudot postapil po tuzhbata na Pavle Voskopulos, kogo (kako i Cakli) dvajcata osudeni novinari so pogrdni zborovi go narekuvale "agent na Skopje", "antigrchki platenik" i "separatist". Procesot zavrshi pred dve godini, no presudata e donesena duri sega.
Spored partijata na Makedoncite vo Grcija Vinozhito, odlukata na Sudot na Solun e "istoriska pobeda za demokratijata". Osudata na direktor i na novinar na drzhavno radio za kleveta e "shlakanica za site koi vo grchkite mediumi gi klevetea pripadnicite na makedonskoto malcinstvo vo Grcija", velat od Vinozhito.
"Odnesuvanjeto na edna drzhava kon chovekovite i malcinskite prava se otslikuva ne samo na politichko nivo i preku sproveduvanjeto na politichkite odluki, zashto vazhen segment vo organizacijata na edna drzhava e nachinot na sudenjeto. Nachinot na sudenjeto go pokazhuva nivoto na demokratija vo edna drzhava. Poradi toa shto nezavisnoto sudstvo vo Grcija indirektno i direktno ja sledi politichkata ideologija vo pogled na malcinskite prava, sluchajot vo Solun mozhe da se nareche mal prozorec kon vistinskata demokratija", veli Voskopulos. (Vreme / Nova Makedonija)

PO BUGARSKOTO SCENARIO ZA SPASKA

Atina snima filmovi za nekoj si Janis

I Grcija dobi svoja Spaska Mitrova, otkako dvajca grchki pratenici denovive vo parlamentot go povedoa sluchajot za grchki drzhavjanin koj tvrdi deka bil tepan i maltretiran vo skopskiot zatvor Shutka vo 2001 godina poradi toa shto e Grk. Sluchajot za Janis Zevgas prv go objavi grchkiot vesnik Elefterotipija, so naslov Midnajt ekspres vo zatvorot vo Skopje! Zevgas raskazhuva deka bil uapsen na makedonsko-bugarskata granica vo juni 2001 godina, dodeka nosel deca od Bugarija i od Makedonija da uchat grchki jazik vo kamp vo Abdera, Trakija. Toj tvrdi deka zavrshil vo zatvor po greshka, zashto prethodno pasoshot mu go ukral bugarski kriminalec po kogo Interpol prethodno raspishal poternica poradi prostitucija i shverc na lugje. Zevgas raskazhuva deka makedonskite vlasti go drzhele nekolku meseci vo pritvor, iako znaele deka toj prethodno prijavil deka mu e ukraden pasoshot i na fotografiite jasno se gledalo deka stanuva zbor za drug chovek. Istovremeno, kako shto tvrdi toj, kriminalecot shto go barale od Interpol bil uapsen vo Belgija. Zevgas objasnuva deka nekolku meseci bil pritvoren vo Shutka i vo zatvorot vo Kumanovo. Toj veli deka sekade ja slushal istata rechenica: "Ti si Grk i ovde nema da prezhiveesh".
"Na prashanjeto od kade sum, odgovoriv deka sum od Kavala, Grcija. Mi rekoa: Znaesh li deka Kavala i' pripagja na nashata drzhava, Makedonija", izjavil Zevgas za grchkite mediumi. Toj se zhali i deka zatvorskite vlasti ne mu davale da kontaktira so grchkata Kancelarija za vrski vo Skopje i na sud ne mu obezbeduvale prevod so obrazlozhenie deka e od Egejska Makedonija i mora da go znae makedonskiot jazik. Kako shto tvrdi, vo Shutka ne mu davale ni voda. Zevgas raskazhuva deka, otkako ja podmitil advokatkata, taa go viknala negoviot tatko, koj podocna mu pomognal da dokazhe deka e nevin i da iskontaktira so grchkite vlasti.
Vo Shutka Zevgas bil vo kjelija zaedno so pritvorenici od seloto Ljuboten, za koi raskazhuva deka bile neosnovano izmachuvani i ubivani, a ja zavrshuva prikaznata so tvrdenje deka Albancite shto mu bile cimeri od kjelijata mu rekle deka toj e edinstveniot Evropeec koj znae shto se sluchuva vo makedonskite zatvori. Za da bide celata storija shto poemotivna za grchkata javnost, Zevgas dodava deka zatvorenicite mu rekle deka vo drzhavava ima 300.000 Grci koi stradaat, no ne se osmeluvaat da prozborat?! (Dnevnik)

Sluchajot go otvorija Nea demokratija i LAOS

Kakvi chekori prezema grchkoto MNR za da se izbegnuvaat incidenti kako toj so Janis Zevgas, koj bil uapsen i drzhen vo pritvor vo Skopje bez nikakvo pochituvanje na negovite osnovni chovekovi prava? - glaseshe prashanjeto shto na grchkiot premier Jorgos Papandreu mu go postavija pratenikot od ND Nikos Nikolopulos i pratenikot od LAOS Makis Vordis. Tie go povikaa Zevgas da svedochi za sluchajot pred grchkite vlasti. Tie vo grchkiot parlament go otvorija i prashanjeto kakvi merki se prezemaat vo nasoka na podobruvanje na chovekovite prava vo pogled na procesot na prikluchuvanje na Makedonija kon EU.

"Ilinden": Makedoncite od Golo Brdo ne se Bugari, tuku Makedonci

Makedonskoto drushtvo Ilinden od Tirana gi otfrla tvrdenjata na Veselka Toncheva, chlen na Bugarskata akademija na naukite, deka Makedoncite od Golo Brdo vo Albanija bile Bugari kako grub falisfikat na istorijata i vistinata. "Vo Albanija nitu imalo nitu ima Bugari, taka bilo,taka i kje ostane", se naveduva vo pismenata reakcija od makedonskoto drushtvo. Ottamu gi osuduvaat aktivnostite na bugarskata akademija vo obidite za falisfikat na istorijata, prodavajkji im bugarski pasoshi na Makedoncite vo Albanija i kupuvajkji "Bugari" vo Albanija, koi gi nema. (Netpres)