MAKEDONIJA » Politika

SO ZAKANI I SO PRITISOCI

Vojskata zamina od pred Vladata

Profesionalnite vojnici vekje ne protestiraat pred Vladata poradi, kako shto velat, ogromnite pritisoci shto gi vrshelo vrz niv Ministerstvoto za odbrana. Po desetdnevno denonokjno protestiranje za da se reshi nivniot status, tie donele odluka da go napushtat prostorot pred Vladata, no sepak da prodolzhat so protestot. "Prinudeni sme da najdeme nov nachin da go prodolzhime protestot, zashto Ministerstvoto za odbrana ni najavi deka kje ne' otpushti site ako ne prekineme", veli Vele Krbaleski od Koordinativnoto telo. Vojnicite se zhalat i na odnosot na policijata, koja vo poslednite nekolku dena im gi barala lichnite karti i pravela spisok za toa koj protestira. Od MVR negiraat deka vrshele pritisok i objasnuvaat deka legitimiranjeto e nivna dolzhnost.
Ministerot Zoran Konjanovski go povtori stavot deka ostanuva na ponudenoto za aktivna rezerva i tvrdi deka negoviot predlog bil prifatliv za povekjeto od vojnicite. "Ostanuvame na reshenieto so koe na aktivnite vojnici postari od 38 godini im se ovozmozhuvaat redovni mesechni primanja od 6.000 do 7.000 denari i mozhnost za vrabotuvanje vo nekoja privatna ili druga institucija. Na ovaa tema jas gi prodolzhuvam posetite na kasarnite vo Makedonija i razgovorite so profesionalnite vojnici zaradi nivno najneposredno zapoznavanje so reshenieto", veli Konjanovski.
Spored Krbalevski, nesoodvetno od ministerot e toa shto toj postojano iznesuval vo javnosta netochni informacii so koi saka da sozdade sprotivna slika od realnosta: "Ministerot tvrdi deka voopshto ne postojat modeli i deka aktivna rezerva se primenuva kako reshenie sekade vo zemjite-chlenki na NATO, shto voopshto ne e tochno". Toj veli deka vo chlenkite na NATO, koga kje go ispolni starosniot uslov, vojnikot ili prodolzhuva so rabota vo Armijata ili go prefrlaat vo druga institucija ili dobiva nekoi drugi beneficii. (Vreme / Utrinski vesnik)

Vojnicite go smenija protokolot za Kosor

Obezbeduvanjeto na Vladata pobaralo od profesionalnite vojnici shto protestiraa da se povlechat od platoto pred Vladata za da mozhe tamu da se organizira ceremonija za prechek na hrvatskata premierka Jadranka Kosor. Spored pretstavnici na Koordinativnoto telo, toa baranje bilo odbieno , pa poradi toa visokata gostinka beshe prechekana na aerodromot Aleksandar Veliki. Zatoa vojnicite i nivnite kolegi vo kasarnite dobile "aber" od Generalshtabot na ARM. "Vo kasarnite e prochitana naredba od Ministerstvoto za odbrana prosledena preku GSh na ARM. Pobarano e da se najde nachin vojnicite da se povlechat vo kasarnite, a e donesena i zabrana za koristenje slobodni denovi. Naredeno e legitimiranje na vojnicite shto protestiraat pred Vladata, so mozhnost tie da dobijat otkaz bez nikakvo obrazlozhenie", izjavi chlenot na Koordinativnoto telo Vele Krbaleski. (Dnevnik)

Paket i za branitelite i za ONA?!

Pravata na branitelite na Makedonija i na semejstvata na zaginatite pripadnici na ONA i na invalidite od konfliktot od 2001 godina Vladata kje gi reshava vo paket, doznavame neoficijalno od izvori vo DUI. Ova bil noviot kompromis megju koalicionite partneri VMRO-DPMNE i DUI, otkako po informaciite deka pripadnicite na ONA kje dobijat penzii atmosferata se naelektrizira, a partiskite lideri Nikola Gruevski i Ali Ahmeti izlegoa so sprotivni stavovi za toa prashanje. Zasega ne se otkrivaat detali, osven deka i na dvete strani kje im se ispolnat del od baranjata za da nema branuvanja vo javnosta ni od branitelite ni od poraneshnite pripadnici na ONA. Neoficijalno, del od dogovorot bil prvo da se obezbedi socijalen paket za ONA, a potoa ochekuvaniot revolt na zdruzhenieto Dostoinstvo bi se ublazhil so toa shto vladata bi prifatila nekoi od nivnite baranja od predlog-zakonot za posebni prava na pripadnicite na silite za bezbednost. (Dnevnik)

NOVI BARANJA DO MANU

Bugarsko mastilo za novata enciklopedija!

"Krale Marko, Kiril Pejchinovikj, Grigor Prlichev i Goce Delchev se Bugari i taka treba da stoi vo novata makedonska enciklopedija", velat od Bugarskiot kulturen klub od Skopje. Ovaa organizacija na Bugarite vo Makedonija ja poddrzhuva odlukata na sobranieto na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite za razreshuvanje na dosegashnata redakcija i na glavniot redaktor Blazhe Ristovski i bara uchestvo vo podgotovkata na najavenata nova verzija na enciklopedijata.
"Od krajot na septemvri eksperti po istorija i po megjunarodni odnosi, koi se chlenovi i simpatizeri na BKK, podgotvuvaat konstruktivni predlozi za edna demokratska enciklopedija, koja odgovara na istoriskata realnost i na preporakite na Evropskata unija kon Republika Makedonija", velat od Bugarskiot kulturen klub. Site zabeleshki kje se dostavat do novata redakcija vo pismena forma, a kje se prepratat i do stranskite diplomatski pretstavnishtva i do site soodvetni megjunarodni institucii vo Makedonija.
"Nie barame site tekstovi vo enciklopedijata shto ja falsifikuvaat istorijata na makedonskite Bugari da se korigiraat, taka da soodvetstvuvaat na faktite shto gi ustanovile poznati i dokazhani svetski istorichari. Enciklopedijata treba da se pridrzhuva do svetskata nauka, koja go potvrduva bugarskoto etnichko, kulturno i religiozno nasledstvo na znachajni figuri koi i' pripagjaat na istorijata na dvete drzhavi", velat od BKK. Spored niv, vo ovaa grupa istoriski lichnosti se i sv. Kliment Ohridski, brakjata Miladinovi, Kuzman Shapkarev, Damjan Gruev...! (Vreme)

"Albanska Makedonija" kako odgovor na Makedonskata enciklopedija

Se ochekuva prviot tom na izdanieto Albanska Makedonija, kako svoeviden odgovor na Makedonskata enciklopedija, da izleze od pechat na krajot na ovoj mesec, javi albanskata novinska agencija Balkanveb prenesuvajkji ja izjavata na prviot chovek na redakciskiot odbor, novinarot i analitichar od Tetovo Nijazi Muhamedi. "Vo prviot tom od 400 stranici kje bidat pretstaveni originalni dokumenti na albanski, angliski i francuski jazik na poznati istorichari, albanolozi, patepisci od 16. do 19. vek, od koi se gleda avtohtonosta na Albancite vo Makedonija", izjavil toj za Balkanveb. Muhamedi potencira deka izdanieto kje bide silen odgovor na Makedonskata enciklopedija. "Nema nikakva zadnina vo terminot Albanska Makedonija i ne ochekuvam toa nekomu da mu prechi. Vo zapisite na patopiscite ima dokumenti shto naveduvaat deka ova teritorija nekogash se narekuvala Ilirska Makedonija i nie zaradi kontinuitet go koristime toj termin", objasnuva toj. Na naslovnata stranica na knigata kje se najdat motivi od manastirot Sveti Jovan Bigorski, od Sveti Naum, Burmali dzhamija i tetovskoto Tekje, zashto tie, spored Muhamedi, bile albansko kulturno bogatstvo shto go prezela makedonskata kultura. "Postojat mnogu dokumenti shto pokazhuvaat deka Bigorski e del od albanskoto kulturno nasledstvo. Ovie crkvi se razlikuvaat od crkvite vo drugite delovi na Makedonija, a postojat i sliki od Bigorski so motiv na orelot. Vo edna prepiska vo 1939 godina eden pop od Bigorski i' pishuva na Arhiepiskopijata vo Tirana na albanski. Zar toa ne kazhuva dovolno za toa chij e manastirot i koj narod tamu se molel", veli Muhamedi. Spored nego, posebno kje se tretiraat pravoslavnite Albanci vo Makedonija, koi "so premolchen dekret na togashnata vlada" se proglaseni za Makedonci vo 1949 godina. (TV A1 / Dnevnik)

DRZHAVATA GO BRANI KRIMINALOT VO "SVEDMILK"

Stocharite dobija kazni poradi protestite

Bitolskite stochari dobija kazni od policijata za protestite shto gi organiziraa vo april poradi Moshe Baum. Togashniot obid na stocharite so traktori da go blokiraat vlezot vo Bitola go onevozmozhi policijata. Na site ulichki shto vodea od selata kon gradot policijata gi zapirashe zemjodelcite i naogjashe najrazlichni izgovori, pa duri i im pishuvashe kazni. Stocharite praktichno sega dobivaat kazni za protestite na koi baraa Baum da odgovara za kriminalot vo Svedmilk. "Stignuvaat kazni od po 500 evra zashto ne ni bile registrirani traktorite, ili deka ne bile dovolno osvetleni, i ne znam ushte shto ne. Nekoi od kooperantite bile povikuvani vo policija da im se ukazhe da ne protestiraat poradi pretstojnoto rochishte. Jas bi apeliral do MVR da se otkazhe da ne' goni i da se pozanimava so Moshe Baum i so Rodzher Oskarson, zashto tie bea delikventite shto gi ukradoa nashite pari. Nie sme i onaka unishteni i nemame od kade da platime po 500 evra kazna", reche Dushko Ilievski od Zdruzhenieto na stocharite - poraneshni kooperanti na Svedmilk.
I dodeka Moshe Baum od prodadenite 3,5 milioni litri mleko stavi dva miliona evra v dzheb i letna za Amerika bez nikoj za nishto da go goni, stocharite koi ostanaa bez pari za predadenoto mleko i bez kravite vo shtalite, sega ushte kje plakjaat kazni kako najgolemi kriminalci. Sepak, najgolemata kazna za niv e zatvoranjeto na Svedmilk i tonenjeto vo stechaj. Po niza sudski rochishta na koi ne im se gleda krajot, poleka se gubi nadezhta na farmerite. (Vreme)

Vo "Svedmilk" se delele ogromni honorari na rodnini

Shvedskoto radio vo svoeto istrazhuvanje okolu propagjanjeto na Svedmilk vo Makedonija doshlo do podatoci deka menadzhmentot na mlekarnicata angazhiral rodnini kako konsultanti, koi bile dobro nagraduvani za svoite uslugi. Vo reportazhata na radioto se naveduva deka vo septemvri 2006 godina togashniot shvedski generalen direktor, koj bil i eden od sopstvenicite na Svedmilk, potpishal konsultantski dogovor so svoj rodnina za okolu 80.000 evra za avansirani konsultantski uslugi vo vrska so izgradbata na mlekarnicata. Parite bile isplateni na bankarska smetka vo Luksemburg. No, koga Shvedskoto radio se javilo kaj spomenatiot rodnina, toj rekol deka e penzioniran pred desetina godini, deka nikogash ne izvrshil nikakvi konsultantski uslugi vo Makedonija i deka voopshto ne mu e poznat nikakov honorar od 80.000 evra shto navodno go dobil.
Na 15 januari 2008 godina generalniot direktor na Svedmilk potpishal drug konsultantski dogovor so eden rodnina vo Shvedska. Dogovorot predviduval nadomestok od nad 50.000 evra i se odnesuval na preadaptacija na vozilata na mlekarnicata?! Koga Shvedskoto radio go kontaktiralo rodninata, toj voopshto ne sakal da odgovori na nikakvi prashanja, tuku go upatil novinarot na poraneshniot generalen direktor na Svedmilk.
Mlekarnicata e vo stechaj od mart godinava, so dolgovi od okolu 35 milioni evra. (Utrinski vesnik)

LEVICHARITE PRAVAT OPOZICIJA NA OPOZICIJATA

Karantin za Branko!

Starite kadri na SDSM go vrakjaat udarot. Mu pravat opozicija na liderot Branko Crvenkovski preku nevladiniot sektor, so promocijata na institutot Demos koj kje se zalaga za razvoj na demokratskata svest i za potrebata za dijalog vo opshtestvoto. Toa se sluchi samo eden den pred liderot Crvenkovski da go objavi formiranjeto na Diplomatskiot sovet, sovetodavno telo vo koe kje chlenuvaat poraneshni ministri i ambasadori od redovite na SDSM. Na pravata debata na institutot na temata Pozicija na opozicijata, prashanje na imeto, datum za pregovori i izveshtaj na Evropskata komisija, ne beshe pokanet liderot na SDSM Crvenkovski, no zatoa bea pokaneti lideri na drugi pomali opozicioni partii. Direktorot na Demos, bivsh generalen sekretar na SDSM i poraneshen ambasador vo Velika Britanija Gjorgji Spasov negira deka otsustvoto na Crvenkovski na prvata debata na institutot e obid za negovo izoliranje. Toj smeta deka Crvenkovski ne e soodveten govornik na temata za imeto, datumot za pregovori i za izveshtajot na EK. "Pokaneti se specijalizirani lugje od taa oblast. Taka, od SDSM e pokaneta Radmila Shekerinska, kako poznavach na evrointegraciite, a Crvenkovski kje go kanime koga kje se zboruva za vnatrepartiskata demokratija", reche Spasov.
Spored nego, osnovna prichina za formiranje na institutot e da se sozdade demokratska svest za potrebata za dijalog za bitnite prashanja na zemjata. "Nikola Gruevski smeta deka vakvi debati ne ni se potrebni, a opozicijata e nezainteresirana za toa", smeta Spasov. (Vest)

Spasov raboti za Gruevski!

"Denes stana jasno deka shpekulaciite koi podolgo vreme kruzhea vo javnosta se vistina. Postoi scenario chij narachatel i finansier e Nikola Gruevski, organizator e negoviot mediumski koalicionen partner, a neposreden izvrshitel e Gjorgji Spasov", odgovorija od SDSM na prashanjeto dali formiranjeto na institutot Demos ima cel da se izolira Crvenkovski. "Blagodarenie na SDSM Spasov vo izminatiot period beshe minister, ambasador vo dva mandata, pratenik i generalen sekretar, a denes e dekan na univerzitetot na Bojo Andrevski. SDSM e golema partija i nikogash seriozno ne se zanimavala so izvrshitelite, zatoa nashata poraka e do narachatelot: gospodine Gruevski, slab izbor ste napravile. Kje mora mnogu povekje da se potrudite i da izberete poseriozni igrachi".

Demos - dokaz za problemi vo SDSM ili trik na Crvenkovski?

"SDSM poddrzhuva sekakva javna debata, no ne ja poddrzhuvame manipulacijata so imeto na partijata". Ova e reakcijata na liderot na socijaldemokratite vo vrska so formiranjeto na institutot Demos, vo koj megju drugite kje chlenuvaat povekje aktuelni i poraneshni funkcioneri na taa partija i lideri na nekolku drugi opozicioni partii. Crvenkovski se somneva deka Demos, chija cel e pottiknuvanje na svesta i organiziranje debata za najvazhnite prashanja za drzhavata, e formiran po principot na kompetentnost. "Se veli deka idejata e obedinuvanje na opozicijata. Kakvo e toa obedinuvanje na opozicijata koga ne se pokaneti liderot na Obedineti za Makedonija Ljube Boshkoski i na DPA Menduh Tachi. Ovaa lista dajte mu ja na Nikola Gruevski, so dvete race kje ja potpishe. Nemame namera da se zanimavame so postapkite na Gjorgji Spasov", reche Crvenkovski.
So reakcija okolu formiranjeto na Demos izleze i premierot Gruevski, kogo SDSM go posochen kako narachatel za sozdavanje na ovaa nevladina organizacija, koja navodno kje bide instrument za oslabnuvanje na opozicijata. "Apsolutno ne e tochno deka Vladata stoi zad formiranjeto na Demos. Ne znam samo dali se raboti za nekoi vnatreshni problemi vo SDSM ili za ushte eden nov manevar ili trik na nivniot lider", izjavi Gruevski. (Vecher)

TRIBINA NA DEMOS

Najmalku tri chlenki na EU se rezervirani kon Makedonija!

"Najmalku tri evropski drzhavi se rezervirani okolu idniot status na Makedonija vo EU", posochi pretsedatelkata na Nacionalniot sovet za evrointegracii Radmila Shekerinska na prvata debata shto ja organizirashe noviot institut Demos. Taa upati prashanje do vlasta: dali ima alternativa za idninata na Makedonija po zasedanieto na Evropskiot sovet? I shto kje se sluchi ako kompromisot mora da se pravi po dve godini, koga pozicijata na Makedonija kje bide ushte ponepovolna? "Ubedena sum deka Makedonija nema da dobie datum za pregovori vo dekemvri, no i oti Grcija nema oficijalno da go upotrebi zborot veto, taka shto kje nemame osnova za tuzhba. No, mozhni se razlichni scenarija zashto, spored poslednite informacii od Brisel, najmalku tri drzhavi se vo dilema dali da bidat pozitivni zakluchocite za Makedonija", reche Shekerinska.
Tribinata pretstavuvashe promocija na institutot Demos, chii osnovachi se poraneshni visoki funkcioneri na SDSM, koi sega ne se vo partiskoto rakovodstvo. Koncentracijata na levichari na tribinata ja razbi poraneshniot premier Ljubcho Georgievski, koj vo svoeto obrakjanje potencirashe deka po zatvoranjeto na albanskoto prashanje sega e na red prashanjeto za imeto. Negoviot recept e vo pregovorite so Grcija da se oddelat sushtinskite prashanja od tehnichkite. "Ne Grcija, tuku Makedonija ima problem na svojot osnoven pat i toa celi 20 godini. Ako politichkite eliti navreme gi apsolviraa dvata glavni problema - albanskoto prashanje i grchkata blokada, nie ushte pred deset godini kje bevme del od NATO i od EU", reche Georgievski, naveduvajkji deka vlasta vleguva vo film deka go brani imeto, iako Makedonija vekje 15 godini egzistira kako BJRM.
Poraneshniot pratenik i minister Nikola Popovski naglasi deka, koga ne uspeavme da vlezeme vo NATO, sega e iluzorno da ochekuvame deka kje vlezeme vo pregovori so EU, osobeno koga ja nemame istata logistika od SAD. (Utrinski vesnik)

91 GODINA OD KRAJOT NA PRVATA SVETSKA VOJNA

Zhrtvite od Makedonija se' ushte chekaat spomenik!

Po povod 91-godishnina od krajot na Prvata svetska vojna zdruzhenieto Vistina pobara da im se podigne spomenik na Makedoncite-zhrtvi od vojnata i da se popravat tablite na koi ima istoriski greshki. Pretsedatelot na zdruzhenieto, general-majorot vo penzija Boris Stojanoski, reche deka megju mnogute spomenici shto se gradat treba da ima i eden shto kje bide posveten na ovoj period od makedonskata istorija. "Najdobro reshenie e da se podigne spomenik na neznaeniot junak na skopskoto Kale. Toa e potrebno za da mozheme pred toj spomenik simbolichno da im se poklonime na okolu 230 iljadi makedonski vojnici od vardarskiot, egejskiot i pirinskiot del koi uchestvuvaa vo taa vojna i od koi zaginaa 20 iljadi, a 50 iljadi bea raneti", istakna Stojanoski. Toj posochi deka neodamna intervenirale kaj Ministerstvoto za odbrana poradi nesoodvetniot natpi postaven vo 2008 godina na Britanskite grobishta vo dvorot na crkvata Sveti Arhangel Mihail vo Skopje na koj ima pogreshni termini i nelitaraturen makedonski jazik. Interesno e deka tamu ushte postoi spomen-plocha shto ja napravile togashnite srpski vlasti vo Makedonija i na koja se istaknuva deka taa e "blagodarnost na makedonskiot narod za vechniot pokoj na britanskite vojnici", iako plochata e postavena vo vremeto koga Makedonija beshe vo sostav na Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite, koe ne go priznavashe postoenjeto na makedonskiot narod. (Dnevnik)

SOLZI RADOSNICI NA BESKUKJNICITE

Stotina semejstva dobija socijalen stan

Solzi radosnici i pregratki imashe megju 102 lica shto se najdoa na preliminarnata rang-lista za dobivanje socijalni stanovi vo Skopje. "Od 1993 godina sme pod kirija. Pet godini sme vo brak i imame malo detence. Ova e najubavoto neshto shto mozheshe da ni se sluchi", reche niz solzi pretstavnikot na edno semejstvo na koe mu se posrekji da dobie pokriv nad glavata. Spored preliminarnata lista, 97 stanovi dobivaat deca bez roditeli ili roditelska grizha, po eden korisnici na socijalna ili postojana parichna pomosh, odnosno individualni lica ili gragjani na koi im e po-trebna pomosh, a tri im se raspredeluvaat na samohrani roditeli so maloletni deca. Megju decata bez roditeli shto dobija stan ima i mladi brachni dvojki so dve ili tri deca. Ima sluchaj i so sedum chlena vo semejstvoto. "Sega site imaat pokriv nad glavata i ne se ostaveni sami na sebe. Kje prodolzhime da gi zastapuvame i vo sorabotka so Vladata site da bidat zgrizheni", izjavi pretsedatelot na zdruzhenieto na deca bez roditeli Gradime idnina Ilija Jovanovski.
Na dodeluvanjeto imashe i revoltirani gragjani, koi gi ubeduvaa nadlezhnite deka gi imaat site dokumenti, a povtorno ne dobile stan. Za 102 socijalni stana shto se izgradeni vo opshtinata Gjorche Petrov apliciraa nad 700 lica, a prioritet imaa decata bez roditeli.
"Denes mi e mnogu tezhok den. Kje bev najsrekjen ako imavme 700 aplikanti i 700 stanovi za dodeluvanje", izjavi ministerot za transport i vrski Mile Janakieski.
Toj najavi deka Vladata kje prodolzhi da gradi socijalni stanovi niz drzhavata. Vo 2010 godina kje pochne izgradbata na minimum chetiri novi objekti vo Skopje so okolu 200 socijalni stanovi, a vo 2011 i 2012 godina treba da zavrshi izgradbata na najmalku 15 objekti so vkupno 800 stanovi shirum Makedonija. (Dnevnik)

EKOLOGIJA NA MAKEDONSKI NACHIN

Vardar dovleche deset toni ekoloshki sram!

Povekje od deset toni plastichen otpad sobra branata na TEC Negotino od rekata Vardar. Rabotnici na termoelektranata rabotea na montiranje na opremata za vadenje na otpadot. Direktorot Mite Jovanovski ochekuva deka za nekolku dena kje se otstranat site plastichni shishinja shto "doplivaa" po Vardar do nivniot objekt. Vo Negotino povtorno dojde ministerot za zhivotna sredina i prostorno planiranje Nedzhati Jakupi za da vidi kako techat podgotovkite za otstranuvanje na otpadot. (Dnevnik)

BALKANSKA BEDA

Albanija e najsiromashna, Makedonija e na dnoto

So prihodi od 3.450 amerikanski dolari po glava na zhitel, Albancite se najsiromashni vo Evropa i na Balkanot. Najbogati, ne samo vo regionot tuku i vo pobliskoto opkruzhuvanje, se Slovencite so 24.180 i Hrvatite so 13.220 dolari po glava na zhitel. Drushtvo na Albanija na dnoto na listata i' pravat Bosna i Hercegovina so 4.080 i Makedonija so 4.410 dolari. Crna Gora i Srbija se na sredina na listata so 6.510 odnosno 5.480 dolari po zhitel. Spored rang-listata na MMF i na Evropskata banka za obnova i razvoj shto ja prenesuva Ekonomist, Slovenecot zarabotuva duri shestpati povekje od Makedonecot, Romanecot rechisi dvojno, a Bugarinot ima 2.400 dolari povekje. (TV A1)