FELJTON

PROGONSTVOTO NA MAKEDONCITE OD GRCIJA (6)

Petrovski stana Petridis, Gushevski - Gusidis!

Ushte pred potpishuvanjeto na dogovorot za mir vo Pariz 1919 godina Ministerstvoto za vnatreshni raboti na Grcija izdalo Ukaz za heleniziranje na Egejskiot del na Makedonija. So nego se nareduva eliminiranje na site iminja na selata i na opshtinite "shto go trujat i grubat likot na nashata ubava tatkovina, a davaat povod za nepovolni zakluchoci za grchkata nacija koi protivnichkite narodi gi upotrebuvaat protiv nas"

Pishuva: Viktor Cvetanoski (Utrinski vesnik)

Todor Hristov Simovski veli deka od nejzinoto formiranje kako drzhava vo 1830 godina, Grcija se nashla vo neprijatna situacija poradi mnogute negrchki, pred se' slovenski iminja na nejzinata teritorija. Stranski nauchnici duri tvrdele deka Grcite nemaat nikakva vrska so antichkite Grci i pretstavuvaat sosema druga rasa i deka se meshavina na mnogubrojnoto naselenie shto zhiveelo na tie prostori. "Pokraj mnogubrojnata istoriska faktografija, stranskite nauchnici se povikuvaa na toponimite, koi pretstavuvaa seriozna argumentacija za nivnite tvrdenja", pishuva Simovski vo Naselenite mesta vo Egejska Makedonija, seopfatno istrazhuvanje vo koe, kako shto veli akademik Tashko Georgievski, so filigranska preciznost i jasnost zboruva za geografskata mestopolozhba na naselenite mesta vo koishto zhiveele Makedoncite i za sudbinskite presvrtnici vo tekot na vremenskite periodi ispolneti so prinudni iseluvanja.
Ushte vo 1909 godina, do kralot Georgi Prvi bil podnesen poseben izveshtaj vo koj se naglasuvala potrebata od itno formiranje specijalna komisija koja treba da podgotvi plan za preimenuvanje na naselenite mesta i drugite toponimi koi ne se od grchko poteklo. Za oficijalna Atina problemot so iminjata stanal ushte poslozhen koga po Balkanskite vojni osvoi novi teritorii na koi Grcite bile vo malcinstvo, a preovladuvalo makedonskoto i turskoto naselenie. Vo Egejska Makedonija toponimite kade shto pretezhno zhiveele Makedoncite bile slovenski, a tamu kade shto najmnogu imalo Turci - turski. "Stanuvashe sosema jasno deka Grcija navleze, odnosno prisvoi teritorija koja nitu etnichki, a ushte pomalku geografski i istoriski i pripagjashe", podvlekuva Simovski. Spored negovite istrazhuvanja, togash vo Egejska Makedonija od vkupnoto naselenie samo 10 otsto bile Grci!
Namerite za promena na toponimite grchkata Vlada pochnala da gi realizira vednash po Bukureshkiot dogovor so koj Makedonija beshe podelena megju Grcija, Srbija i Bugarija. Togash bil izvrshen i prviot popis, a upatstvoto kako da se menuvaat iminjata bilo izdadeno 1919 godina. Megjutoa, toj proces bil zabaven poradi Grchko-turskata vojna od 1919 do 1922 godina. Taka, do 1925 godina bile promeneti iminjata na samo 76 naseleni mesta. Vo septemvri 1926 godina Vladata donela nov Ukaz spored koj, na predlog na Komisijata za toponimite na Grcija, se dozvoluvalo da se preimenuvaat "stranski ili nevkusni iminja na selata, gradovite i gratchinjata". Za edna godina, po izdavanjeto na Ukazot vo Egejskiot del na Makedonija na 945 naselbi im bile promeneti iminjata.
Simovski pishuva deka so donesenite ukazi za preimenuvanje na toponimite, grchkata vlast ne gi precizirala i sankciite za prekrshitelite koi i natamu gi upotrebuvale starite iminja, pa na 13 noemvri 1927 godina bila donesena nova zakonska naredba so koja bile odredeni parichni kazni za site tie shto bile zadolzheni da gi sproveduvaat zakonite. Na site mesta morale da bidat istaknati novi tabli so novite iminja, a administracijata na opshtinite ne smeela da primi molba, zhalba ili neshto drugo od gragjanite vo koi se spomnuvalo staroto ime. "Svedok, tuzhitel ili drugo lice, koe se ispituva vo sudot, a kako mesto na zhiveenje ili ragjanje go imenuva staroto ime na gradot ili na seloto koe e vekje preimenuvano, spored ocenata na sudijata, mozhe da se kazni parichno", stoi vo posledniot petti chlen od naredbata.
Simovski naveduva deka pri menuvanjeto na iminjata komisiite posebno vodele smetka na naselenite mesta da im dadat antichki iminja. Na primer, Postol, rodnoto mesto na Krste Petkov Misirkov, bilo preimenuvano vo Pela, a nekogashnite mali chifligarski naselbi Barbesh i Kutlesh vo Berska okolija go dobile imeto Vergina.
"Ne smee da se zaboravi i sekogash treba da se ima predvid deka ova prisilno preimenuvanje na naselenite mesta, toponimite i mikrotoponimite beshe prosledeno i so prisilno prekrstuvanje i na iminjata i preziminjata na Makedoncite. Povekjeto od niv se sosema obezlicheni i ne mozhat da se prepoznaat, no dobar del od niv dobija samo grchki sufiksi i od korenot mozhe sosema lesno da se prepoznae deka stanuva zbor za iminja so slovensko poteklo. Taka, Bozhinovski stana Mpozinis, Petrovski - Petridis, Gushevski - Gusidis, Bogdanovski - Mpogdanis, Zhelkov - Zalkas...", pishuva Simovski. Toj podvlekuva deka so preimenuvanjeto na toponimite na naselenite mesta i menuvanjeto na lichnite iminja i preziminja na Makedoncite grchkite vlasti imale za cel da go obezlichat posebniot etnichki karakter na Makedonija i da se pokazhe deka taa od pamtivek bila i ostanuva grchka provincija.
Ovie soznanija na Simovski gi potvrduva i grchkata profesorka po antropologija, Anastasija Karakasidu, koja predava na amerikanski koledzh. Taa go istrazhuvala minatoto na maloto mesto Gjuvezna, prekrsteno vo Asiros, vo Solunska okolija. Vo svojata kniga Polinja zhito ridishta krv taa pishuva koga uchitelot po grchki, "dojdenecot" Garufalidis predlozhil imeto na Gjuvezna da se zameni so Asiros, mu prenesol na lokalnoto naselenie chuvstvo za mesto vo antichkata grchka istorija koe potsetuva na Aleksandar Veliki i na grchkata civilizacija vo Makedonija.
"Vsushnost, opshtinite niz grchka Makedonija pochnale da pretrpuvaat promena na iminjata vo 1920-tite godini. Ovoj trend stanal osobeno izrazen, pa duri proceduralno sproveduvan za vreme na diktaturata na Metaksas vo 1930-tite, koga bile praveni zaednichki napori da se izbrishat simbolite na Otomanskata, slovenskata ili na koja i da e druga negrchka kultura vo regionot. Duri i semejstvata morale da gi promenat svoite iminja. Vo Asiros, preziminjata so slovenski prizvuk koi bile najbrojni vo stariot registar na semejstvata vo opshtinata Gjuvezna od 1918 godina, vekje gi nemalo vo noviot registar od 1950-tite. Duri i lichnite iminja na zhenite, kako Velika, Dona bile transformirani vo grchki iminja. Lokalnite chorbadzhii igrale aktivna uloga vo ovoj proces. Kako kumovi na krshtavki, tokmu tie im gi davale iminjata na novorodenchinjata. Kako lokalni rakovoditeli, tokmu tie i davale rabota na lokalnata siromashtija. Kako opshtinski administratori, tie gi sponzorirale nacionalnite praznici i lokalnite festivali, uchestvuvale vo crkovnite rituali i ceremonii i go nadgleduvale obrazovanieto na nivnite uchenici. Na eden moshne konkreten nachin, chorbadzhiite od Asiros go sponzorirale obredot na voveduvanje na lokalnite gragjani vo grchkata nacionalna pripadnost vo Makedonija", zakluchuva Karakasidu, koja poradi ovie svoi soznanija od povekjegodishnoto istrazhuvanje e proglasena za predavnik na grchkata kauza i za "agent na Skopje".

(prodolzhuva)