BALKAN

SLOVENIJA

Ekspremierot Jansha e pod istraga

Poraneshniot slovenechki premier i lider na opozicijata Janez Jansha bil povikan na policisko soslushuvanje poradi somnezh deka izvrshil krivichno delo - izdavanje tajni podatoci. Jansha e osomnichen deka na televiziska emisija obelodenil tajni dokumenti od zatvoren sostanok na parlamentarnite partii za reshavanje na sporot so Hrvatska.
Policijata zasega ne objavuva koi dokumenti se sporni, no lokalnite mediumi objavuvaat deka se raboti za izveshtaj od sredba na parlamentarnite partii vo avgust 2007 godina. Na internet-sajtot na negovata Slovenechka demokratska stranka pishuva deka toj e povikan na 2 juli da se javi vo policiskata stanica vo Ljubljana. Vo komentarot na SDS se naveduva deka povikot e shokanten i slichen na obvinuvanjata od pred 21 godina, zashto policijata go povikuva Jansha na soslushuvanje so zakana deka kje bide priveden ako ne se javi.
Vo 1988 godina Jansha beshe uapsen i osuden vo togashniot Voen sud na SFRJ poradi poseduvanje tajni voeni dokumenti i beshe rehabilitiran po politichkite promeni vo Slovenija.

SLOVENIJA

"Izbrishanite" baraat otshteta od 425 milioni evra!

Stotici "izbrishani stranci" najavile deka kje ja tuzhat Slovenija. Tie imaat nov dokaz, dokument od 27 fevruari 1992 godina, so koj se izdava naredba da im se odzemat lichnite dokumenti na strancite vo Slovenija. Tie podnele tuzhba do Ustavniot sud vo koja baraat protiv chlenovite na Vladata od 1992 godina da se povede postapka poradi krshenje na chovekovite prava. Tie preku nokj stanale obespraveni stranci vo drzhavata, vo koja povekjeto od niv zhiveele so godini i decenii. Tie pobaruvaat otshteta za zagubeniot imot, site plati, socijalni prava bez koi ostanale otkako bile izbrishani od registarot na gragjani i im bile odzemeni lichnite dokumenti. Spored nekoi procenki Slovenija toa kje ja chini 425 milioni evra. Pretsedatelot na zdruzhenieto Izbrishani Ristan Ristanovikj rekol deka do krajot na godina tuzhbi protiv drzhavata kje podnesat okolu 700 lica. Toj dodal vo Sloveija imalo "izbrishani" 25.276 gragjani.

ODLUKA NA BOSANSKIOT SUD

Glavash ostanuva vo Bosna

Sudot vo Bosna i Hercegovina odbi da go ekstradira hrvatskiot pratenik Branimir Glavash, koj vo Zagreb e osuden na 10 godini zatvor poradi voeni zlostorstva vrz Srbite. Po presudata Glavash prebega vo Bosna, a ima i bosansko drzhavjanstvo. "Sudot reshi deka krivichniot kodeks na BiH nema mozhnost za ekstradicija na gragjanin na BiH i deka zemjata nema takva obvrska spored megjunarodnite zakoni", se veli vo obrazlozhenieto na Sudot. Poraneshniot hrvatski general Glavash na 8 maj beshe osuden od Zhupaniskiot sud vo Zagreb na zatvor vo traenje od 10 godini poradi ubistva na srpski civili vo Osiek vo 1991 i vo 1992 godina. Takanarechenata Osiechka grupa gi obvini Glavash i negovite sorabotnici za ubistvo na najmalku deset srpski civili na bregot na rekata Drava, za zatvoranje i machenje na ushte pet drugi i za ubistvo na dvajca Srbi vo sedishteto na Sekretarijatot za narodna odbrana vo Osiek, koj na pochetokot na 90-tite godini na minatiot vek go rakovodeshe Glavash.

BiH kje bankrotira do krajot na godinava?

"Bosna i Hercegovina se soochuva so finansiski kolaps i kje banknotira do krajot na godinava", izjavila direktorkata na Svetskata banka za jugoistochna Evropa Dzhejn Ermitadzh. "Vie ne mozhete da si dozvolite vakov sistem. Politicharite i javnosta moraat da ja sfatat realnosta, deka nemate dovolno sredstva za da gi platite smetkite. Megjunarodniot monetaren fond vi nudi mnogu poevtini pari, koi vi se potrebni. Ne za da go pokriete celiot minus, tuku za da go namalite", rekla Ermitadzh. Spored nejzinite zborovi, stend baj aranzhmanot so znachajna podrshka od drugite megjunarodni organizacii, vkluchuvajkji ja i Svetska banka, bi mozhel da go pokrie deficitot vo BiH i taka da go sprechi ekonomskiot kolaps.

Napravil 5.000 hrvatski pasoshi!

Vlado Govorushikj, drzhavjanin na Bosna i Hercegovina, za 200 evra "izdaval" hrvatski pasoshi i lichni karti, so shto zarabotil okolu 2,5 milioni evra. Dokumentite gi izrabotuval vo sopstvenata pechatnica vo edno predgradie na Rim, upotrebuvajkji najnovi elektronski i informatichki mashini. "Dozvola za prestoj ne e potrebna pri preminuvanje na italijansko-hrvatskata granica, taka shto sekoj so lichna karta mozhe da vleze", izjavil policaecot Mario Belfiore. Govorushikj dosega "izdal" 5.000 pasoshi i 10.000 lichni dokumenti, a policijata kaj nego nashla pechati so hrvatskiot grb na vinski tapi.

EU go odlozhi sledniot krug pregovori za priem na Hrvatska

"Evropskata unija go odlozhi sledniot krug pregovori za vleguvanje na Hrvatska, poradi neuspehot na pregovorite za reshavanje na granichniot spor megju Zagreb i Ljubljana", izjavi pretstavnik na cheshkoto pretsedatelstvo na Unijata. Cheshkoto pretsedatelstvo zhali poradi toa shto, nezavisno od od reshitelnite napori i povekjeto obidi na pretsedatelastvoto i na Evropskata komisija, nemalo napredok vo pregovorite za prisoedinuvanje.

Krshele epruveti so krv shto bila zarazena so sida

Nepoznati kradci koi provalile vo Zavodot za javno zdravje Timok vo Zaechar se naogjaat vo zhivotna opasnost zashto iskrshile epruveti vo koi imalo primeroci od krv za testiranje na virusot HIV i na hepatitis A i hepatitis B. Poradi golemenata verojatnost deka se zarazile, direktorot na Zavodot Ljubisha Gjorgjevikj upati apel do provalnicite itno da se javat na lekar na pregled. "Zlostornicite treba da bidat svesni deka se izlozheni na zarazni bolesti i deka toa e mnogu opasno za niv, a i za nivnata najbliska okolina", veli Gjorgjevikj.
Vo laboratorijata imalo nad 50 primeroci krv na pacienti. Vo zgradata na Zavodot kradcite vlegle niz garazhata i provalile vo laboratorijata i vo ambulantata. Iako vo tie prostori imalo vredni predmeti, nishto ne bilo odneseno. Doktor Gjorgjevikj pretpostavuva deka kradcite bile narkomani koi barale metadon ili zamena za narkotici i deka epruvetite bile sluchajno unishteni.

Romite vo Kosovo zhiveat vo otrovni kampovi

Organizacijata za zashtita na chovekovite prava Hjuman rajts voch gi povika kosovskite vlasti vednash da gi zatvorat kampovite vo koi zhiveat okolu 670 Romi koi se zatrueni so olovo. HRV naveduva deka poradi truenje so metalot neophodno e na tie lugje da im se obezbedi lekuvanje, zashto zhiveat okolu rudnicite za teshki metali Trepcha. "Za zagrozenata romska populacija prvo treba da se obezbedi privremeno smestuvanje na drugi lokacii, a potoa i trajno stanbeno reshenie i zdravstvena nega, obrazovanie i vrabotuvanje", se istaknuva vo izveshtajot na HRV. Olovoto e osobeno shtetno za decata i mozhe da predizvika trajno oshtetuvanje na mozokot. Romskata naselba vo Kosovska Mitrovica beshe napadnata vo juni 1999 godina od Albancite, koga 8.000 lugje gi napushtija domovite, a OON gi smesti vo regionot okolu Trepcha zatoa shto albanskoto naselenie ne gi sakashe vo svoja blizina.

SRBIJA-BUGARIJA

Jeremikj: Sramno osloboduvanje na Cheku!

"Osloboduvanjeto na poraneshniot kosovski premier Agim Cheku e tezhok udar za megjunarodnoto pravo", tvrdi srpskiot shef na diplomatijata Vuk Jeremikj. Toj potencira deka odlukata na bugarskite vlasti predizvikala golemo razocharuvanje vo Srbija i im nanela shteta na prijatelstvoto i odnosite megju dvete zemji. "Takvo neshto da se slucheshe kaj nas, nie kje imavme prichina da se sramime", izjavi Jeremikj.
Bugarskite vlasti dosega oficijalno ne ja informirale Srbija za odlukata deka Cheku ne mozhe da ja napushta Bugarija do 2 juli, do koga oficijalen Belgrad mozhe da podnese zhalba, a spored mediumite toa e malku verojatno, so ogled na faktot deka pretsedatelot na lokalnoto obvinitelstvo na Kjustendil Kamen Peshev ne pobaral merka pritvor. Bugarskata policija go upasi Cheku, kogo Srbija go bara so megjunarodna poternica, na bugarsko-makedonskata granica, vrz osnova na poternica shto ja ima izdadeno Interpol.
Srbija pobara negova ekstradicija za izvrsheni zlostorstva vrz srpski civili za vreme na konfliktot vo Kosovo. Poradi politichki pritisok od SAD, Francija i od Velika Britanija vrz bugarskata vlada, vlastite vo Sofija sepak ne go ekstradiraa, iako poraneshniot komandant na OVK i ekspremier na Kosovo e obvinet za genocid vo 1999 godina vrz nealbansko naselenie vo togashnata pokraina. "Politikata i diplomatijata ne smeat da vlijaat vrz megjunarodnoto pravo, osobeno zatoa shto Cheku e obvinet za najteshki voeni zlostorstva", izjavi srpskata ministerka za pravda Snezhana Malovikj. Cheku otpatuva vo Sofija na pokana na poraneshniot bugarski minister za nadvoreshni raboti Solomon Pasi, so kogo trebashe da razgovara za priemot na zemjata vo NATO.

Zakana so samoubistveni napadi vo Grcija!

Grchkata teroristichka organizacija Sekta na revolucionerite se zakani so samoubistveni napadi vo zemjata. Tolkuvajkji gi deklaraciite na organizacijata, grchkite eksperti predupreduvaat deka sektata se razlikuva od drugite slichni organizacii vo zemjata i ima elementi na ekstremistichko islamistichko nasilstvo. Taa ja prezede odgovornosta za neodamneshnoto ubistvo na grchkiot policaec i predupredi deka e podgotvena da ubiva so cel da izbegne apsenja. "Tie zboruvaat za samoubistveni napadi - neshto shto nikogash ne se sluchuvalo vo Grcija", prenesuva vesnikot Ta nea.

TURCIJA

Evren: Kje se samoubijam

Poraneshniot turski pretsedatel Kenan Evren, koj go predvodeshe voeniot prevrat vo 1980 godina, izjavi deka kje se samoubie ako so promenite vo Ustavot bide izveden pred sud. "Da se prasha narodot, da organiziraat referendum. Ako turskiot narod saka takov proces, jas nema da mozham da zhiveam so toj sram, im vetuvam na site deka kje se samoubijam", izjavi general Evren za vesnikot Huriet. Izjavata na Evren (92) doagja otkako pretstavnici na vladeachkata Partija na pravdata i na razvojot i na glavnata opoziciona Narodnorepublikanskata partija se sretnaa vo sredata za da razgledaat promena vo Ustavot, so koj se zabranuva sudsko gonenje na rakovoditelite na voen udar. Ustavot shto e sega na sila vo Turcija e izraboten pod vlijanie na armijata i e prifaten vo 1982 godina (po voeniot udar vo 1980 godina), i so nego se ogranichuva slobodata na izrazuvanje, rabotata na sindikatite, a ovozmozhuva i zatvoranje na politichki partii, a se dozvoluva golemo vlijanie i meshanje na armijata vo nacionalnata politika.

Erdogan ja kritikuva EU

Turskiot premier Redzhep Taip Erdogan izjavi deka evropskoto neprijatelstvo protiv stremezhot na Ankara kon chlenstvoto predizvikalo "seriozna erozija" vo entuzijazmot na Turcija za procesot na prisoedinuvanje. "Naporot na Turcija za reformi e sosem namalen. No, opredeleni krugovi vo EU seriozno ja podgotvija pochvata za erozija vo opshtestveniot entuzijazam i konsenzus za prisoedinuvanje kon Unijata" reche Erdogan. Toj istakna deka nitu edna drzhava nema da ima korist ako chlenstvoto na Turcija stane problem na vnatreshen plan. "Toj chekor negativno kje se odrazi vrz odnosite megju EU i Turcija na srednorochen i dolgorochen plan", istakna toj.

ALBANIJA

Sheikot Al Kadi si gi bara kulite-bliznachki

Sheikot Jasin Al Kadi od Saudiska Arabija podnese baranje do sudot vo Tirana za vrakjanje na imotot vo Albanija, koj pred sedum godini mu beshe blokiran po naredba na Ministerstvoto za finansii. Imotot na Al Kadi mu beshe odzemen zatoa shto se naogjal na spisokot na finansieri na teroristichkata organizacija Al Kaida. Spored vesnikot Shekuli, se raboti za povekjemilionski nedvizhen imot, vo koj se vklucheni i dvete najvisoki stanbeni zgradi vo Tirana narecheni kuli-bliznachki, i bankarski smetki so 2,4 milioni evra. Al Kadi e prv drzhavjanin na arapskite zemji koj vo Albanija otvoril gradezhna kompanija, a vo 2003 godina dobil i albansko drzhavjanstvo. Albanskite vlasti demantiraa deka vo zemjata ima kjelii na Al Kaida, se' dodeka vo 2001 godina togashniot premier Ilir Meta javno ne prizna, pri shto od zemjata bea proterani pedesetina drzhavjani na arapskite zemji, koi prestojuvale kako pretstavnici na humanitarni, dobrotvorni i verski organizacii.

Nad 250.000 Albanci nemaat lichna karta

Poradi neposeduvanje lichna karta, na minatonedelnite izbori pravoto na glas ne go ostvarija 256.794 albanski gragjani, soopshti albanskoto MVR. Spored policiskiot portparol, zavrshila obrabotkata na site podatoci za gragjanite koi aplicirale za elektronski lichni karti i za tie koi poseduvaat patna isprava, so shto tochno se znae koj poseduva validen dokument za identifikacija so koj se ostvaruva pravoto na glas.

Noviot grip se shiri niz Balkanot

Vo posledniot izveshtaj na Svetskata zdravstvena organizacija od drzhavite na Balkanskiot Poluostrov zarazeni so noviot virus ima najmnogu vo Grcija, kade shto se registrirani 73 sluchai. Na vtoro mesto e Romanija so 19 zarazeni, a sleduvat Ungarija so 8, Bugarija so 7, Slovenija so 3, Srbija so 2 i Crna Gora so 1 sluchaj na zabolen od noviot grip.
Inaku, vo svetot so noviot grip od tipot A (H1N1) sed zarazeni vkupno 59.914 lica vo 113 zemji. Vo izveshtajot se veli deka dosega od toa zaboluvanje pochinale 263 lica. Najmnogu zaboleni od noviot grip ima vo SAD, kade shto se registrirani vkupno 21.449 lica, a kako posledica od bolesta pochinale 87 lica.

Bil Gejts vo Skradin!

Eden od najbogatite lugje na svetot i osnovachot na Majkrosoft Bil Gejts zaedno so semejstvoto povtorno e gostin vo drevnoto gratche Skradin, vo sostav na Nacionalniot park Krka vo Hrvatska. Toj so soprugata i nivnite tri deca prvo so splav go obikolil nacionalniot park, a potoa se proshetale niz Skradin, razgleduvajkji gi znamenitostite. Ottamu otishle do Prukljansko Ezero, kade shto gi chekala iznajmena luksuzna jahta. Domakjinite ostanale zachudeni zoshto milijarderot ne ostanal na ruchek vo nivniot grad koj e nadaleku poznat po restorani so izvonredna morska hrana, a reagirale i poradi navodnoto soznanie na eden od sogragjanite deka Gejts potroshil samo nekolku kuni za sitni suvenirchinja i broshura za vodopadite na Krka.