AVSTRALIJA

LEKARITE POVIKUVAAT NA POGOLEMI MERKI NA PRETPAZLIVOST SO SVINSKIOT GRIP

Dve deca na intenzivna nega, potvrdena pettata zhrtva

Potvrdena e pettata zhrtva koja se povrzuva so smrtonosniot grip. Zhenata koja imala prethodni zdravstveni problemi pochinala vo bolnicata Rojal vo Pert i za Zapadna Avstralija toa e vtora zhrtva dijagnosticirana so svinskiot grip.
Smrtonosniot virus brzo se shiri vo Nov Juzhen Vels kade petgodishno devojche i devetgodishno momche, se na intenzivna nega zaradi svinskiot grip. Decata se megju 4-te zaboleni pacienti od svinski grip koi se naogjaat vo izolacija vo Nov Juzhen Vels. Devojcheto nemalo prethodni medicinski rizichni faktori za dobivanje na teshka forma od virusot, dodeka momcheto ima istorija na astma. Se raboti za vid na virusot H1N1 influenca 09 koj mozhe da bide mnogu poopasen vo nekoi sluchaevi.
Dosega nad 3.500 lugje vo Avstralija se dijagnosticirani so potencijalniot smrtonosen virus, dodeka vo NJV se potvrdeni nad 750 sluchai. Iako dosega vo NJV svinskiot grip nemashe nekoj golem zamav vo shirenjeto na bolesta, nadlezhnite potsetuvaat na prezemanje merki na pretpazlivost do gragjanite. Posebno vakvite merki se odnesuvaat na poranlivite kategorii gragjani kako shto se bremenite zheni, lugjeto so prethodni zdravstveni problemi: dijabetis, respiratorni, srcevi i bubrezhni bolni, prekumerna tezhina, namalen imunitet.
Simptomite na svinskiot grip ili influenca A (H1N1) se slichni so onie na sezonskiot grip i vkluchuvaat treska, kashlica, glavobolka, kostobolki, bolki vo grloto, i techenje od nosot. Samo lekar mozhe da ja potvrdi infekcijata.
Svinskiot grip mozhe da se prenese so kivanje i kashlanje. Rizikot od infekcija mozhe da bide namalen ako se izbegnuva kontakt so lugjeto koi imaat simptomi na grip i so redovna higiena na racete so sapun i voda.

EKONOMSKITE EKSPERTI: KOLAPSOT NA PAZAROT NA AKCII PRESUDEN

Krizata odnese 36 otsto od bogatstvoto na Avstralijanite!

Domakjinstvata vo Avstralija izgubija 36 otsto od nivnoto finansisko bogatstvo od pochetokot na krizata do sega. Spored Biroto za statistika na krajot od mart domakjinstvata poseduvale $787 bilioni na krajot od mart, dodeka vo septemvri 2007 godina pred pochetokot na krizata toa iznesuvalo $ 1,246 bilioni. Vkupniot imot biroto go presmetuva spored vkupnata gotovina (kesh), bankovite depoziti, bondovi i akcii. Najmnogu se zabelezhuva pad vo imotot na superannuation i nedvizhnini, kako shto se poseduvanje na zemjishte ili kukji.
Finansiskoto bogatstvo po domakjinstvo se namalilo od $159,000 na $98,000 shto pretstavuva najnisko nivo za tri godini. Po lice, toa iznesuva pad od $58,900 na $36,200.
Ekonomskite eksperti vakviot pad i vlijanieto na krizata vrz dzhebot na gragjanite go objasnuvaat so kolapsot na pazarot na akcii, zashto Avstralijanite, smetaat tie, se vo tesna vrska so akciite povekje, od bilo koi drugi gragjani vo ostanatite zemji.

Cenata na vodata za pienje kje se zgolemi za 64%

Viktorija kje prodolzhi da koristi bilioni litri kvalitetna voda za pienje za potrebite na elektranite, zashto recikliranata voda e preskapa, velat viktoriskite vladini pretstavnici.
Prenamenuvanjeto na reciklirana voda vo rekata Jara isto taka nema da se sluchi, zatoa shto toa kje bide premnogu za smetkite na domakjinstvata. Namesto toa, kje se investira vo lokalni proekti za recikliranje koi shto kje koristat 40 bilioni litri voda i kje chinat okolu $40 milioni vo narednite 30 godini. Pokraj toa ostanuva vo igra postrojkata za desalinacija vo Vontagi koja se planira da chini okolu $3,1 bilioni.
No, zaradi drzhavnite vlozhuvanja vo proektite za voda, domakjinstvata kje se soochat so zgolemuvanje na smetkite vo narednite 4 godini i do 64 otsto. Zgolemuvanjeto na cenata e odobreno denovive od Komisijata za osnovni potrebi. Spored predviduvanjata prosechnoto domakjinstvo vo Melburn kje plakja i do $900 godinishno za potroshena voda do 2012 godina, zashto od ovaa nedela smetkite kje porasnat od $90 do $687 vo narednite chetiri godini.

Eden od petmina - zhrtva na rasistichki predrasudi

Avstralijanite se dvoumat koga se raboti za multikulturalizmot. Istrazhuvanje koi e napraveno za period od 11 godini vo sorabotka so avstraliskite univerziteti ukazhuva deka 85 otsto od Avstralijanite mislat deka postojat rasni predrasudi vo nacijata i deka eden od petmina bil zhrtva na rasistichka verbalna zloupotreba. Ekspertite velat deka povekjeto Avstralijani go poddrzhuvaat multikulturalizmot no, isto taka tie se zagrizheni oti so razlichnosta na kulturite ne se upravuva dobro. Duri 40 otsto od 16 iljadi ispitanici odgovorile deka kulturnite razliki i' se zakanuvaat na socijalnata harmonija vo Avstralija.

Nasilstvoto - prichina za moratorium

Vladata na Nov Juzhen Vels go razgleduva predlogot od gradonachalnikot Klover Mur za moratorium od 12 meseci na novi prodazhni mesta za alkohol vo centralnoto gradsko podrachje vo Sidnej. Vakviot predlog doagja vo vreme koga vo ovoj grad e drastichno zgolemeno nasilstvoto, a za najgolema prichina se smeta alkoholot. Vo centarot na Sidnej ima 1.900 licencirani mesta za alkohol. Spored gradonachalnikot Mur reduciranjeto na prodazhnite lokacii za alkohol, kje go namalat i rizikot za nasilstvo na ulicite vo koi 4 policajci bea povredeni.

Zaradi golemata brzina - ushte edna soobrakjajna tragedija vo Melburn

Golemata brzina beshe prichina za smrtta na 4 tinejdzheri vo soobrakjajnata nesrekja vo Melburn koja se sluchi sabotata vecherta. Tragichniot nastan se sluchil okolu 1 chasot nokjta koga dvata avtomobila holden stejtsmen i komodor se sudrile na raskrsnicata od Ormond i Hallam ulicite vo naselbata Lynbrook.
Crniot holden nosel petmina patnici, a holdenot chetvorica tinejdzheri za koi se veruva deka si doagjale od nekakva zabava. Dvete devojchinja na vozrast od 13 i 16 godini i 19-godishnoto momche, kako i vozachot na komodorot, pochinale na mestoto na nesrekjata. Chetvrtata zhrtva e mazh na 20 godishna vozrast koj pochinal na pat do bolnicata Alfred.
Ostanatite petmina patnici vednash bile preneseni vo razlichni bolnici i se veruva deka se naogjaat vo kritichna zdravstvena sostojba. Spored iskazite na ochevidcite sudarot bil direkten pri shto crniot holden bil prepoloven i rasparchen.