MAKEDONIJA » Vesti

SUDBINI

Pochina "chuvarot na Galichnik"

Najstariot zhitel na mijachkoto selo Galichnik, sedumdeset i osumgodishnata Galina Kutreska - Gaca e najdena mrtva vo svojot dom. Otkako dva dena ne ja videle zhenata da izleze od doma, sosedite go nashle teloto vo vilata Dosta vo Galichnik, za shto ja izvestile policijata. Gaca beshe vistinska legenda vo Galichnik, koja vo seloto go pomina celiot zhivot, ne napushtajkji go rodnoto ognishte nitu vo najstudenite zimi, koga so meseci beshe oddelena od civilizacijata. Teloto go nashle Nevena Gjozinska, koja raboti vo prodavnicata vo blizina na vilata, i nejziniot soprug. Koga ja otvorile vratata na vilata, shto ne bila zakluchena, na podot go zabelezhale nepodvizhnoto telo na zhenata. "Nozete mi se presekoa, solzi mi potekoa i nekolku minuti ne mozhevme da se sozememe. Teshko mi e. Gaca beshe premnogu dobra zhena, kje ni nedostiga nam i na site Galichani i posetiteli. Taa beshe legenda na Galichnik i toa kje ostane", velat sosedite. Najstarata Galichanka pochinala od prirodna smrt.
Bidejkji nema pobliski rodnini, pogrebot na Gaca go organiziraa galichani, a vo crkvata Sv. Petar i Pavle beshe odrzhano opelo.
Galena Kutreska - Gaca e rodena na 7 mart 1931 godina i celiot svoj zhivot go pomina vo Galichnik. Iako Galichnik vo 1962 godina beshe celosno iselen, taa beshe edinstvenata koja ostana vo seloto da zhivee preku godinata, celiot svoj zhivot. Dolgi godini beshe edinstven zhitel na Galichnik preku celata godina. Vo pedesettite godini na minatiot vek Gaca beshe najvrednata megju dveste kilimarki na ZZ Bistra i za nejzinite besprekorni vezovi ja proglasuvaa za najdobra kilimarka i rabotnichka. Po propagjanjeto na kilimarnicata Gaca beshe kasierka vo samoposluga, vo koja raboteshe do pred tri godini. (Utrinski vesnik)

NOVI SVETSKI CHUDA

Glasajte za Ohridsko Ezero i za peshterata Vrelo!

Ohridsko Ezero i peshterata Vrelo kraj Matka vlegoa vo vtorata faza vo globalnata trka za izbor na novite sedum svetski chuda na prirodata, vo koja se natprevaruvaat 261 prirodna atrakcija od cel svet. Glasanjeto za izbor na lokalitetite shto kje vlezat vo slednata faza trae do 7 juli. Makedonskiot komitet gi povikuva gragjanite aktivno da se vkluchat vo glasanjeto za da im obezbedime visok plasman na makedonskite prirodni retkosti. Internet-portalot za direktno glasanje e www.new7wonders.com, a edna elektronska adresa nosi eden glas. Na 7 juli zhirito shto go predvodi poraneshniot pretsedatel na UNESKO Federiko Major kje izbere 21 finalist od prvoplasiranite 77 kandidati. Procesot za izbor vo planetarni razmeri e dolgotraen, ima nekolku fazi i kje trae do 2011 godina. Organizator na izborot e shvajcarskata nevladina organizacija Novi svetski chuda na svetot. Pred dve godini bea izbrani sovremenite sedum svetski chuda shto gi napravil chovekot - Kineskiot dzid, Koloseumot, Tadzh Mahal, statuata Isus Hristos vo Rio de Zhaneiro, gradot Petra, Chichen Ica i zagubeniot grad na Inkite Machu Pikchu.

RIBNIOT FOND ZASHTITEN DO 2014-TA

Zabrana za ribolov na Ohridskoto ezero

Vo Ohridsko Ezero do 2014 godina celosno kje bide zabranet ribolov, so shto kje se zashtitat endemichnite vidovi ribi koi se na rabot na bioloshkiot opstanok. Spored izjavata na ministerot Aco Spasenoski, vakvata odluka se temeli na sugestiite od ekspertite od Hidrobioloshkiot institut od Ohrid.
- Vladata i Ministerstvoto za zemjodelstvo donesoa vakva odluka zashto samo taka i so zgolemena bezbednost na ribochuvarskata sluzhba i Ezerskata policija kje se postigne do 2014 godina da ima bioloshka ramnotezha i mozhnost pastrmkata i belvicata prirodno da pochnat da se mrestat - reche Spasenoski. Spored nego, Ministerstvoto za 2 godini izdvoilo 43 milioni denari i ezeroto e poribeno so 6,5 milioni pastrmki stari 6 meseci, a okolu 1,8 milioni mladi pastrmki od 6 meseci naesen kje bidat pushteni vo ezeroto.
Vo Hidrobioloshkiot institut vo Ohrid velat deka poribuvanjeto so okolu 4 milioni veshtachki oplodena pastrmka e dovolno za vrakjanje na bioloshkata ramnotezha.
Po donesuvanjeto na odlukata so koja celosno se zabranuva ribolovot na Ohridsko Ezero se' poglasno se postavuva prashanjeto dali toa kje bide storeno i na albanskata strana na ezeroto, kade vazhi zabranata samo za vreme na mrestenjeto. Albanskoto zakonodavstvo ne e harmonizirano so makedonskoto. (Utrinski vesnik)

POPLAVI OD DOZHD I KARPI VO ISTOCHNA MAKEDONIJA

Kitanovski za vlakno spasile glava

Silen dozhd, vetrovi, strashno nevreme prosledeno so grmezhi i molnji nadvisna nad strumuchkoto selo Gabrovo, zakanuvajkji se da gi unishti kukjite. No, velat zhitelite Gospod bdeel nad niv, gi chuval, spasuvajkji gi od stihijata koja se zakanuvala da gi odnese i nivnite domovi i nivnite zhivoti. Ogromnite karpi doneseni od nadojdenite vodi od planinata Belasica i od silniot dozhd se strkalale pokraj kukjata na Snezhana Kitanovska, koja so svoite dve vnuchinja za vlakno se spasila od nadojdenata stihija. Taa veli deka takvo neshto ne dozhiveala vo svojot zhivot. Duri ni nadojdenite vodi pred 5 godini, koga isto taka vrnelo bez prekin, ne bile so takov intenzitet. Potresena, raskazhuva deka nokjta imale ogromna srekja, zashto kamenjata zastanale i se natrupale pred nejziniot dvor i ne ja odnele kukjata vo koja bila sama so dechinjata.
- Slushnavme samo silna buchava i tatnenje kako od voz, a nadvor ne smeevme da podademe glava od grmezhite. Sepak imalo Gospod, pa se spasivme - veli Kitanovska.
Nejzinite isplasheni vnuchinja go pokazhuvaa drvoto koe, velat, za srekja ja prenasochilo rekata od kamenja, koja za malku ja odminala nivnata kukja. Drvoto-"spasitel" pred nekoj den na toa mesto go ostavil nivniot tatko, so namera da go iseche za trupci.
I Vase Vasilev (60) od Gabrovo veli deka takvo neshto nema videno dosega. Vodata i kamenjata vlechele i rushele se' pred sebe, go iskopale i patot do poznatite Gabrovski Vodopadi i go unishtile na nekolku mesta.
Za da ne se povtoruva situacijata baraat zhitelite, opshtinata da prezeme merki. Tvrdat deka za ovaa situacija se vinovni od shumskoto pretprijatie, koe povekje ne gi odrzhuva patishtata za secha na drva, pa vodite, koga kje nadojdat, od planinata nekontrolirano gi nosat kamenjata.
Porojnite dozhdovi go poplavija i Kratovo. Dva dena gradot plivashe pod voda, gradskite ulici i sokaci bea celosno poplaveni, a dvizhenjeto po niv beshe rechisi nevozmozhno. Posledicite od nevremeto najmnogu gi pochuvstvuvaa stocharite koi se pozhalija deka vodite na nadojdenata Kratovska Reka im odnele desetici kokoshki i edno prase. (Vest / Nova Makedonija)

MIGRACIJA VO GLAVNIOT GRAD

I Makedoncite i Albancite baraat spas od Kichevo

"Kukjata se prodava", "Shitat shteti, shitat parcele", "Nivata se prodava...", ova se napisi shto mozhete da gi vidite bukvalno vo sekoe sokache vo Kichevo. Zakacheni se na portite na kukjite, ispishani na dzidovite na domovite. Prodavaat Makedonci, Albanci, Turci. Chinish celo Kichevo e na rasprodazhba. Siromashtijata, besperspektivnosta i zhelbata za zhivot vo Skopje se glavnite prichini shto kichevchani go rasprodavaat imotot. Nema ulica vo gradot kade shto ne mozhe da se vidi deka nechija kukja se prodava.
Zhivotot vo gradot, koj e smesten vo podnozhjata na Bistra i na Karaorman, umre zaedno so umiranjeto na "Agrokop", "Kichev-prom", "Kopachka"... kombinati shto prehranuvaa okolu 5000 semejstva. Vo momentov vo Kichevo raboti samo "REK-Oslomej". No od vkupno 31.000 gragjani, kolku shto zhiveat vo gradot, vo REK rabotat samo 700 kichevchani. Gragjanite se razocharani i potishteni. Velat deka so teshko srce i so bolka vo dushata ja rasprodavaat dedovinata, no drugo chare nemale.
- Nema semejstvo vo gradot shto ne prodava imot. Dali bilo kukja, niva, plac ili dukjan. Lugjeto bukvalno se prinudeni da prodavaat za da prezhiveat. Rabota nema, a vrabotuvanjata se iskluchivo po partiski kluch, taka shto drugite gragjani ednostavno nemaat na shto da se nadevaat. Site gledaat da go prodadat imotot i da izbegaat vo glavniot grad - veli Zhivko Lazevski.
Inaku, poradi ogromnata ponuda, cenite na kukjite i na imotite vo Kichevo za samo 3 godini nekolkupati poevtinile. Ako togash 1 m2 od zhivealishte vo gradot se dvizhel od 300 do 500 evra, sega mozhete da kupite i za 100 evra po m2. Desetina iljadi kichevchani se na pechalba niz Evropa i svetot. Vo poslednite 10 godini okolu 1.000 kichevchani stanale skopjani. (Nova Makedonija)