MAKEDONIJA » Crkva

POZITIVEN ODGOVOR NA MAKEDONSKITE ARHIEREI

Po tri godini SPC i MPC povtorno kje sednat na masa!

Makedonskata pravoslavna crkva pozitivno kje odgovori na porakite od Srpskata pravoslavna crkva za obnovuvanje na razgovorite. Vakva odluka donel Sinodot vo poln sostav. Po konstatacijata na srpskite arhierei deka se sozdadeni uslovi za razgovori, i makedonskite vladici vo saborskite odluki na SPC i izjavite na bachkiot episkop Irinej Bulovikj prepoznale dobra volja za obnovuvanje na rechisi tri godini celosno prekinatite razgovori. Sinodot reshil da isprati svoj konkreten predlog, po shto kje cheka Sinodot vo Belgrad da reshi na koe nivo kje prodolzhat razgovorite. Portparolot na SAS na MPC g. Timotej po sinodskata sednica shto traeshe dva dena, izjavi: "Za MPC e prifatlivo tie razgovori da prodolzhat na nivo na koe kje reshi SPC. Od niv zavisi koga i kade, neoficijalno ili oficijalno, na nivo na sinodi ili na nivo na komisii, kje se obnovat razgovorite. Za nas e znachajno toa shto i vo izjavite na bachkiot episkop i vo odlukite na Saborot na SPC, ima mozhnost za razgovori".
Pred ovaa nova runda vladicite vo Skopje imaat jasen stav so koi pozicii kje vlezat vo razgovorite: zachuvuvanje na avtokefalniot status i imeto Makedonska pravoslavna crkva. Nema da prifatat kakvo bilo ucenuvanje so direktno prisustvo na Jovan Vranishkovski. "Ako ne' ucenuvaat so Vranishkovski, togash nitu se pochnati nitu kje pochnat razgovorite", porachuva g. Timotej. MPC zasega ne otkriva dali kje ima promeni vo komisijata za pregovori od makedonska strana, iako neoficijalno se doznava deka se mozhni izmeni na nekoi od chlenovite. (Vecher)

MPC i SPC povtorno si namignuvaat

Pretstavnici na MPC i na SPC kje se sretnat kon sredinata na juli, a SPC izrazila podgotvenost da dozvoli poseta na makedonska delegacija na manastirot Sv. Prohor Pchinjski na 2 avgust, problem koj vo minatite godini dovede do zaladuvanje i na odnosite megju dvete drzhavi. Spored analiticharot Jovan Gjorgjevikj, prichinite za omeknuvanjeto na SPC treba da se baraat vo pritisokot od Ruskata pravoslavna crkva, koja insistirala SPC da prestane so forsiranjeto na crkvata na raschinetiot Jovan. "Na omeknuvanjeto na srpskite vladici vlijae i toa shto Vranishkovski ne e vekje v zatvor, a vlijanie imaat i podobrenite megjudrzhavni odnosi, shto e zabelezhliv vo posledno vreme. No, toa ne znachi deka sporot kje se reshi vednash. Daleku sme od toa, iako obnovuvanjeto na pregovorite e pozitiven chekor kon naogjanje reshenie", veli Gjorgjevikj. (Vreme)

"Korpa" od Strazbur za Vranishkovski

Evropskiot sud za chovekovi prava vo Strazbur ja otfrli tuzhbata na raschinetiot vladika Jovan Vranishkovski protiv Makedonija vo koja se zhaleshe deka mu bile prekrsheni chovekovite prava. Tuzhbata e od 2005 godina, a se odnesuva na sudskiot proces shto se vodeshe protiv nego. Osnovniot sud vo Bitola na 1 juli 2004 godina go proglasi Vranishkovski za vinoven za shirenje verska, rasna i nacionalna omraza i go osudi na zatvorska kazna od 18 meseci. Vranishkovski tvrdel deka so sudskiot proces mu bile prekrsheni pravata na fer sudenje, na sloboda na mislata, svesta i veroispovedta, i deka se prekrshila zabranata za diskriminacija. Evropskiot sud presudil deka tuzhbata na Vranishkovski ne mozhe da se prifati zatoa shto toj ne gi iskoristil site pravni lekovi vo Makedonija, kako shto e zhalba do Ustavniot sud. Advokatot Vasko Georgiev od Bitola objasnuva deka so tuzhbata protiv Makedonija ne se barala otshteta i deka raschinetiot vladika Jovan se zhalel deka sudiite bile pristrasni, no za sudot vo Strazbur sporno e toa shto vo tekot na sudskiot proces toj ne baral izzemanje na sudiite kako i deka ne dal nikakov dokaz za pristrasnosta na Sudskiot sovet. (Dnevnik)

VLADATA "SE SPASI" OD CRKVATA NA SKOPSKIOT PLOSHTAD

Sega lopatata e kaj dedo Stefan

Vladata i' ja otstapi na Makedonskata pravoslavna crkva lokacijata za izgradba na hramot Sveti Konstantin i Elena na ploshtadot Makedonija vo Skopje, poradi koj vlasta beshe podlozhena na ostri kritiki vo javnosta. So toa, velat upatenite, kabinetot na Nikola Gruevski elegantno go eliminira glavniot argument na protivnicite, spored koj e nedozvolivo drzhavata da se zanimava so izgradba na verski objekti. Vo soopshtenieto na Vladata se veli deka korisnichkoto pravo na zemjishteto od Ministerstvoto za kultura se prefrla na MPC. Ministerstvoto se zadolzhuva da gi stopira site aktivnosti i celokupnata dokumentacija da i' ja otstapi na Crkvata, koja treba da reshi za prodolzhuvanje na aktivnostite za izgradba na svetilishteto. Obrazlozhenie na Vladata e deka "ovoj chin se vrshi so pochit kon religijata i za zadovoluvanje na duhovnite potrebi na vernicite".
Vo odnos na inicijativata za obnova na Burmali dzhamijata na sosednata lokacija na ploshtadot, Vladata informira deka zemjishteto e vo nadlezhnost na opshtina Centar i deka dzhamijata mozhe da se gradi samo ako opshtinata go promeni Detalniot urbanistichki plan, shto Vladata, kako shto se potencira, bi go odobrila. Vicepremierot Abdulakjim Ademi izjavi deka izgradbata na crkvata na ploshtadot ne treba da ja finansira Vladata, zashto so toa edna vera bi se pochituvala na shteta na drugite. (Shpic)

Ima li Vladata pravo da go podaruva ploshtadot?

Dali Vladata ima zakonska mozhnost da go podaruva zemjishteto na skopskiot ploshtad? Ekspertite smetaat deka nema: taa ne go dobila ploshtadot vo nasledstvo pa da go podaruva, taa mozhe da go otugji zemjishteto za javen interes, no so naddavanje i za najvisoko postignata cena. "Od druga strana, Crkvata nema moralno pravo da primi opshtonarodno zemjishte koe e nasila odvoeno, odnosno otkradnato od narodot", smeta profesorot na Arhitektonskiot fakultet Miroslav Grchev. "Osobeno zatoa shto na samo 300 metri od lokacijata MPC ima ogromna parcela na mestoto na parkingot pokraj Holidej in, kade shto mozhe da gradi crkva na svoja zemja, za svoi pari, a namesto toa crkvata stopanisuva so parkingot i naplatuva bileti za parkiranje", objasnuva Grchev. Za nego e nejasno zoshto za zemjishteto na ploshtadot Vladata ne gi prashala gragjanite na referendum? (TV A1)

Devet prijavi za tepachite, a 12 za tepanite?!

"Devet prekrshochni prijavi se podneseni protiv tie shto ne' tepaa, a protiv nas, koi bevme tepani, se podneseni 12 prekrshochni prijavi", reche Nikola Naumovski, eden od uchesnicite na protestot protiv izgradba na crkvata po soslushuvanjeto vo Sudot za prekrshoci. "So ova se celi kon toa da se prefrli vinata na nasha strana. Kje podnesam krivichna prijava do Ministerstvoto za vnatreshni raboti, zashto policajcite shto bea na protestot ne go sprechija nasilstvoto. Imam videosnimki na koi se gleda kako tie nishto ne prezemaat da gi sprechat tepachkite", reche Naumovski. "Na pokanite od sudot gi pishuva iminjata, adresite i matichnite broevi na site uchesnici vo protestite. Sega nasilnicite znaat i kade zhiveeme, pa mozhat da dojdat da ne' dotepaat", reche toj. (Nova Makedonija)