MAKEDONIJA » Diplomatija

EVROPSKA UNIJA

I shvedskiot mandat kje bide zaluden

Se' pomali se shansite za brzo prikluchuvanje na drzhavata kon EU, otkako na nekolku dena pred da go prezeme pretsedatelstvoto na Unijata od Shvedska stignaa najavi deka nitu kje mozhat nitu kje se trudat da gi reshat bilateralnite sporovi vo balkanskiot region, velat poznavachite.
Shvedskiot minister za nadvoreshni raboti Karl Bild poracha deka bilateralnite problemi vo regionot treba da si gi reshat zemjite shto se vklucheni vo sporot, a da ne ochekuvaat da im gi reshi Shvedska. Zatoa, velat ekspertite, kontaktot na visoki shvedski funkcioneri so medijatorot Metju Nimic voopshto ne znachi deka EU kje vlijae vrz pregovorite za sporot so imeto. Spored niv, porakata od sledniot pretsedavach so Unijata pretstavuvaa studen tush za evropskite ambicii na Makedonija, ako se znae deka Shvedska vazhi za eden od najmokjnite lobisti na nejzinata evrointegracija. "Ne e sluchajno toa shto Bild voopshto ne ja spomenuva Makedonija za sporot so imeto, poradi unikatnata chuvstvitelnost na makedonsko-grchkiot spor. Toj jasno istakna deka prioritetni kje bidat pregovorite so Hrvatska i so Turcija za chlenstvo vo EU", veli profesorot po megjunarodno pravo Jove Kekenovski. Liderot na NSDP Tito Petkovski smeta deka ova e ushte eden silen apel deka treba da ja unapredime regionalnata sorabotka kako eden od uslovite za chlenstvo vo EU. "Odime sprotivno od veterot. Od nas zavisi dali kje si ja zavrshime domashnata zadacha. Ako sami ne napravime dovolno, nitu Shvedska nitu koj bilo drug kje mozhe da ni pomogne", komentira Petkovski.
Socijaldemokratite ne gledaat nishto novo vo porakata od Shvedska, zashto "chadorot pod koj se vodat pregovorite za razlikite za ustavnoto ime e na ON". Vladeachkata partija, namesto komentar za izjavata na Bild, povika na nacionalno edinstvo za reshavanje na dolgogodishniot spor za imeto. (Shpic)

Evropa kreva race od balkanskite problemi

Problemite so koi se' ushte se soochuva Balkanot na svojot pat kon Evropskata unija kje treba da gi reshavaat samite zemji, analizira londonskiot Fajnenshel tajms osvrnuvajkji se na skoreshnoto prezemanje na Pretsedatelstvoto na EU od Shvedska, koja e "tradicionalen pobornik" za natamoshno shirenje na Unijata i za priem na novi chlenki. No, shvedskata diplomatija najavi deka vo slednite shest meseci ne kje mozhe, a nitu kje se trudi da gi reshi "razlichnite teritorijalni i politichki sporovi" vo balkanskiot region, pishuva vesnikot. Kako glavni problemi vo regionot shto go kochat priblizhuvanjeto kon EU se posocheni sporot so imeto megju Makedonija i Grcija, sporot so Piranskiot Zaliv megju Slovenija i Hrvatska i neapsenjeto na poraneshniot komandant na bosanskite Srbi Ratko Mladikj. Karl Bild, koj dobro gi poznava balkanskite sostojbi, posochuva deka "celata taa niza od razni prechki vlijae i vrz stabilnosta na Balkanot, shto mu e tolku potrebna na regionot". Porakata od Stokholm dobiva na znachenje i zatoa shto vo nekoi zemji na EU, a posebno vo Francija i Germanija, ima se' pomalku entuzijazam za prodolzhuvanje na shirenjeto na Unijata, a prichina za palenje na crvenoto svetlo se recesijata i golemata nevrabotenost so koja se soochuvaat. (Vecher)

STRAZBUR

Odlukata za vizite - na 14 juli

Predlogot za ukinuvanje na vizite e gotova rabota i toj, spored izvori od Evropskata komisija, kje se formulira i kje se objavi na 14 juli vo Strazbur, za vreme na prvata sesija na noviot Evropski parlament. Od kabinetot na evrokomesarot za pravda Zhak Baro ja potvrduvaat taa informacija, iako ushte ne se znae dali vesta kje se objavi na pres-konferencija ili EK kje se zadovoli samo so soopshtenie. Vo odlukata Evropskata komisija kje preporacha bezuslovno ukinuvanje na vizite za Makedonija, a za Srbija i za Crna Gora kje se predvidi dopolnitelen tehnichki i politichki monitoring za da se osiguraat koleblivite zemji-chlenki deka i tie vo celost gi ispolnuvaat uslovite za liberalizacija. Za niv EK kje treba da podgotvi nova ocena pred krajot na godinata, odnosno pred odlukata za vizite da se finalizira vo Sovetot na ministrite, neshto shto se ochekuva vo dekemvri, no mozhe da se prolongira za nekolku meseci. Momentno nema objasnuvanje shto kje se sluchi ako Srbija i Crna Gora dotogash ne gi ispolnat uslovite za ukinuvanje na vizniot rezhim i kako kje se odrazi toa na tempoto na viznata liberalizacija na Makedonija, no vidliva e politichkata volja na EU da vkluchi povekje zemji so odlukata. (Utrinski vesnik)

MAKEDONIJA E NESERIOZNA KON SOVETOT NA EVROPA

Strazbur cheka pretsedavach, a ne dobiva ni ambasador

Neseriozno e Makedonija kako iden pretsedavach so Sovetot na Evropa da nema svoj pretstavnik vo renomiranata evropska organizacija. Drzhavniot vrv mora pod itno da naznachi ambasador za toj da mozhe da lobira i da gi brani nashite pozicii, velat ekspertite. Profesorot po diplomatija na Univerzitetot FON Lazar Lazarov veli deka Makedonija mora da ja ima naklonosta od site organizacii i deka pretsedavanjeto so Sovetot na Evropa e dobra mozhnost. "Pretsedavanjeto vo SE mozhe mnogu da pomogne za problemite so makedonskoto malcinstvo vo sosednite zemji, pred se' za lobiranje za registracijata na OMO Ilinden-PIRIN vo Bugarija i tretmanot na Vinozhito vo Grcija. Makedonija mora da se nadrasne i da ima silna nadvoreshna politika i da postavi ambasadori vo site sushtinski megjunarodni organizacii", veli Lazarov.
Evropskite chelnici naglasuvaat deka pretsedavanjeto so Sovetot na Evropa za Makedonija mozhe da bide mnogu korisno za nejzinata megjunarodna afirmacija i za zasiluvanje na nejzinite pozicii ako pretsedavanjeto bide dobro podgotveno. Zatoa tie baraat kolku shto e mozhno pobrzo Makedonija da naznachi ambasador vo vlijatelnata evropska organizacija. Spored niv, Makedonija ne smee da si dozvoli da nema ambasador samo desetina meseci pred prezemanjeto na funkcijata.
Sovetot na Evropa e najstara organizacija vo Evropa i godinava proslavuva 60 godini postoenje. Ima 47 drzhavi-chlenki, a sedishteto i' e vo Strazbur. (Vreme)

NATO

Shefer napravil se' za Makedonija

Generalniot sekretar na NATO Jap de Hop Shefer vo Astana, Kazahstan, kade shto se odrzha tretiot Bezbednosen forum na Evroatlantskiot partnerski sovet (EAPS) izrazi nadezh deka "Skopje kje pokazhe pogolema fleksibilnost za reshavanje na prashanjeto za imeto so Atina". Na novinarskoto prashanje dali smeta deka ne napravil dovolno vo odnos na poddrshkata za chlenstvo na Makedonija vo NATO so ogled na toa shto Makedonija gi ispolni site reformi i uchestvuva vo mirovnite misii, Shefer beshe kategorichen: "Napraviv dovolno!" Toj smeta deka napravil se' shto e vo negova mokj vo odnos na toa prashanje. "Odlukata na samitot na Alijansata vo Bukuresht", posochi Shefer, "beshe jasna deka mora da se najde reshenie za prashanjeto za imeto. Kje vi odgovoram otvoreno, prijatelski i direktno. Sakam da ja vidam vashata zemja vo NATO i ne gi krijam moite lichni ambicii. Sum bil vo Skopje povekjepati. Potrebno e iskreno da vidam pogolema fleksibilnost otkolku dosega", reche toj. Generalniot sekretar na NATO na zaminuvanje oceni deka investiral vo odnosite so Skopje, a toa kje go pravi i negoviot naslednik, poraneshniot danski premier Andres Fog Rasmunsen. (Utrinski vesnik)

MAKEDONIJA - KOSOVO

Sejdiu vekje ne se luti, go vikna Ivanov na gosti

Pokanata od kosovskiot do makedonskiot pretsedatel Gjorge Ivanov da go poseti Kosovo e izvonredna mozhnost za zatopluvanje na odnosite megju Makedonija i Kosovo po nedorazbiranjata okolu oficijalnosta na otkazhanata poseta na Fatmir Sejdiu na Makedonija. Ovaa ocena usledi po sredbata na Ivanov i Sejdiu vo Valona, Albanija, kade se odrzha neformalna sredba na pretsedatelite na Makedonija, Albanija, Crna Gora i Kosovo.
Ivanov ja prifati pokanata od Sejdiu za poseta na Prishtina, bez ogled dali kje bide oficijalna ili ne. Makedonskiot pretsedatel go pokani Sejdiu na otvoranjeto na Ohridsko leto. "Vazhno e sushtinski da se povrzeme i da go zabrzame vospostavuvanjeto diplomatski odnosi", izjavi Ivanov, dodavajkji deka za Makedonija nema otvoreni prashanja okolu granicata so Kosovo. "Toj problem e reshen, ostanuva samo nadlezhnite komisii da gi reshat tehnichkite prashanja", ukazha Ivanov, a Sejdiu reche deka "demarkacijata zavisi od raschistuvanjeto na imotno-pravnite odnosi na nekolku kosovski gragjani na povrshina od 1200 kvadratni metri", zalozhuvajkji se za unapreduvanje na sorabotkata. Zakluchokot od sredbite vo Valona e deka vospostavuvanjeto diplomatski odnosi e proces vo koj treba da se ispolnat zaemni obvrski. Makedonija po priznavanjeto na Kosovo gi ima zavrsheno site obvrski i e podgotvena da vospostavi diplomatski odnosi.
Liberalizacija na dvizhenjeto na gragjanite na dvete zemji i celosno ukinuvanje na pasoshite vo bliska idnina e idejata koja Sejdiu mu ja pretstavi na Ivanov. "Nie imame mnogu zaednichki tochki, koi se povrzuvaat so nashata istorija, no i so nashite ambicii za integracija vo Evropskata unija, vo NATO i vo drugite megjunarodni mehanizmi", izjavi Sejdiu po sredbata so Ivanov, dodavajkji deka "Kosovo sekogash ja tretiralo i kje prodolzhi da ja tretira Makedonija kako strategiski partner". (Vecher)

PO PREDLOGOT OD VALONA

Balkanskiot Beneluks e opasen za Makedonija!

Nov balkanski Beneluks, sostaven od chetiri drzhavi - Kosovo, Albanija, Makedonija i Crna Gora - idejata shto poteknuva od albanskite lideri, e interesna za razgleduvanje samo od ekonomski i od kulturoloshki aspekt. Sekoja druga ideja povekje od tie dve e opasna za Makedonija i bi mozhela da gi narushi evropskite aspiracii na Makedonija, smetaat ekspertite. Idejata shto beshe promovirana po vtorpat vo albanskiot grad Valona, kako shto doznavame od diplomatski izvori, za site pretsedateli prvichno bila interesna i ubava.
Za profesorot po megjunarodni odnosi Denko Maleski idejata za nov Beneluks, shto poteknuva od Albanija i od Kosovo, e dobra samo za niv, no ne i za Makedonija. "Koga Albanija e chlenka na NATO, a nejzinite sosedi Kosovo, Crna Gora i Makedonija ne se, jasno e deka taa se trudi da gi obedini Albancite od regionot vo edna nova asocijacija. EU i NATO za nas kako drzhava nishto ne mozhe da gi zameni i tie treba da ni bidat prioritet", veli Maleski. Toj tvrdi deka nekogashniot Beneluks, na trite segashni drzhavi na EU Belgija, Luksemburg i Holandija im pomogna da bidat del od Unijata ushte koga taa ne postoeshe. Toj objasnuva deka Beneluks funkcionirashe ednostavno, tamu kade shto Belgija beshe chlenka vo nekoja asocijacija, a Luksemburg i Holandija ne, taa lobirashe i tie dve da dobijat chlenstvo.
"Pretsedatelot ja prenese idejata shto poteknala na sostanokot vo albanskiot grad, a za toa kje bide zapoznaeno MNR, pa nim kje im bide ostaveno da napravat celosna analiza", izjavija od kabinetot na pretsedatelot Ivanov.
Pratenikot Vlado Buchkovski smeta deka idejata za formiranje nov balkanski Beneluks i izvesna minizona za Makedonija e nepotrebna. "Vo period koga sme na chekor od dobivanje na viznoto olesnuvanje i koga kako drzhava se trudime so site sili da staneme polnopravna chlenka na NATO i na EU, vakvi idei i proekti ne ni se potrebni i ne treba da se sfatat kako seriozni", veli toj. Od Nova demokratija velat deka, bez razlika dali stanuva zbor za varijanta na Beneluks ili samo za mini Shengen-zona, toa mnogu bi im pomognalo na ekonomiite vo regionot, osobeno vo vakva golema svetska ekonomska kriza. (Shpic)