MAKEDONIJA » Politika

MENDUH TACHI:

Ohridskiot dogovor e mrtov!

"Ohridskiot dogovor ne se implementira, toj e mrtov, a Vladata na Makedonija vo poslednava godina samo potvrduva deka toj dogovor e mrtov", izjavi liderot na opozicionata Demokratska partija na Albancite Menduh Tachi vo nedelata, vo intervju za radioto Slobodna Evropa, objasnuvajkji zoshto se zalaga za nov dogovor. "Seto ova go pravam kako posledna opomena deka Makedonija e pred golema opasnost", reche Tachi, porachuvajkji im na site koi "tolku mnogu gi potcenuvaat Albancite i sistemot na merenje na kapacitetot na Albancite, kako diletanti i lugje shto nishto ne gi interesira - deka ako ovoj predlog ne uspee, kje bideme zhivi, kje vidime shto kje se sluchi. Kapacitetite, energijata na Albancite, ako ova ne se prifati, kje zavrshat so albanska drzhava vnatre na ovie teritorii", potencirashe liderot na DPA. "Mozhebi do odredeni mesta kje ima promeni na Ustavot, no treba da razjasnime neshto. Apsolutno ne se zboruva za teritorija, za federalizacija, tuku ako gi nervira ovoj nash dogovor, nie kje imame drug pristap", reche Tachi, dodavajkji deka kje se zeme Ohridskiot dogovor i kje vidi do kade se ispolneti nachelata shto gi ima vo nego. "Ako e 30 procenti ispolneto, togash da se dogovorime kako da gi nadmineme drugite 70 procenti", reche Tachi i dopolni: "Kje barame sorabotka so site, osobeno so megjunarodnata zaednica. Se' ushte i' davam prednost na taa paradigma EU i na NATO - multietnichnost", izjavi Tachi.
Prethodno, spored albanskata televizija Top chanel, Tachi go obvini makedonskiot premier Nikola Gruevski deka ima za cel da ja unishti Makedonija. Tachi go stavi akcentot na svoeto obvinuvanje grz Ohridskiot dogovor koj, spored nego, e celosno unishten tokmu od Makedoncite i od vrvot na Vladata. (TV A1)

Marginaliziraniot Tachi povtorno se zakanuva

Marginaliziraniot Tachi povtorno se zakanuva. Ako ne se prifati dijalog za noviot dogovor ili ako ne se ispolnat preostanatite, spored nego, 70 procenti od Ohridskiot dogovor, Albancite kje se radikaliziraat i kje napravat nova albanska drzhava na makedonskata teritorija, izjavi liderot na DPA spored kogo noviot dogovor ne bil samo pamflet za podiganje na niskiot rejting tuku posledna opomena deka Makedonija e vo golema opasnost!
Nov grb, novo zname i etnichka podelba na budzhetot se del od dogovorot shto go nudi Tachi. Ako vlasta ne prifati razgovor za toa, toj najavuva reciprocitet - nemanje edinstvo vo reshavanjeto na problemot so imeto i vo baranjata na EU za politichki dijalog. Tachi gi prokomentira i politichkite protivnici Nova demokratija i DUI, koi smetaat deka Ohridskiot e edinstveniot dogovor, megju drugoto poddrzhan i od megjunarodnata zaednica shto treba dokraj da se implementira. "Prvite shto gi spomenavte se diletanti i klasichni predavnici, toa ne e politichka partija, tuku prodolzhena raka na obichni tajni sluzhbi vo Makedonija koi ja rakovodat drzhavata, a drugite shto gi spomenuvate, DUI, tie politichki ne postojat. Tie se fateni kako udaveniot shto se fakja za slamka, so eden shirok poim i totalno nejasen Ohridski dogovor", veli Tachi. (TV Kanal 5)

VETO NA SAD

Obama ja potvrdi "crnata lista"

Desetina makedonski drzhavjani, od koi nekoi segashni i poraneshni politichari, ushte 365 dena kje bidat na amerikanskata crna lista shto ja potpisha Barak Obama. Na spisokot na oficijalen Vashington se Ljube Boshkoski, liderot na DPA Menduh Tachi, pratenikot od DUI Dzhevat Ademi, Gafur Adili, Nuri Bedzheti, Nevzat Halili, Dzhavit Hasani, Kastriot Hadzhiredzha, Dzhemajl Hiseni, Daut Redzhepi-Leka i Dzhezair Shakiri.
Belata kukja soopshti deka Obama ja prodolzhil odlukata za ushte edna godina protiv licata koi ja potkopuvaat stabilnosta na Zapaden Balkan. "Stanuva zbor za sankcii protiv lica od Makedonija, Bosna i Hercegovina i Kosovo koi uchestvuvaat ili na razlichni nachini go poddrzhuvaat nasilstvoto. Sankciite se odnesuvaat i na lica koi go onevozmozhuvaat funkcioniranjeto na Dejtonskiot dogovor i na lica koi ja poprechuvaat Rezolucijata 1244, koja se odnesuva na Kosovo", se naveduva vo odlukata na amerikanskiot pretsedatel. Negovata odluka, velat diplomatite, ne e izmeneta od lani i e samo prodolzhenie na odlukata na negoviot prethodnik Dzhordzh Bush, koj vo juni 2008 godina potpisha dokument so koj SAD na odredeni lica gledaat opasnost po svojata nacionalna bezbednost. Toj akt Bush prvpat go potpisha vo 2001 godina i negovoto dejstvo kontinuirano se prodolzhuva sekoja godina. Na lugjeto koi se na takanarechenata amerikanska crna lista im se blokiraat sredstva i im se zabranuvaat kakvi bilo finansiski transakcii na teritorijata na SAD. (Shpic)

KOLKU SE REALNI NAJAVITE ZA NOVA VLADINA KOALICIJA?

Gruevski go tamponira Ahmeti so Selmani!

Nova demokratija e satelit-partija vo racete na premierot Nikola Gruevski i toj saka po sekoja cena da ja vnese vo Vladata za da go minimizira vlijanieto na DUI, ocenuvaat eksperti po najavite na liderot na taa partija Imer Selmani deka taa porano ili podocna kje stane del od vladinata koalicija. Spored procenite, Gruevski naesen verojatno kje napravi "provetruvanje" vo vladiniot sostav, no ako insistira vo vladata da vleze i Nova demokratija, DUI sigurno kje izleze od vladinata koalicija.
Partiski izvori od DUI velat deka po nikoja cena nema da prifatat da ja delat vlasta so ushte edna partija od albanskiot blok i deka na Selmani nema da mu pomogne dodvoruvanjeto kon Gruevski. DUI smeta deka go ima celosniot legitimitet pred albanskite glasachi i deka partijata na Selmani ne mozhe so svoite pet pratenici da bide ramnopraven partner vo Vladata. Partijata na Ali Ahmeti sega ima vkupno 18 pratenici. Spored ekspertite, najbezbolniot nachin ND da vleze vo Vladata e premierot da smeni eden ili povekje ministri na VMRO-DPMNE so kadri od Nova demokratija, a toa da go obrazlozhi kako zajaknuvanje na albanskiot faktor vo Vladata.
Za analiticharot Kim Mehmeti ochigledno e deka Gruevski igra na kartata Selmani da vleze vo Vladata. "Rekonstrukcija e mozhna vo septemvri. So toa premierot saka da gi oslabne poziciite na DUI i voopshto na albanskite partii koi izigruvaat politichka ikebana. Na Gruevski ne mu e vazhno koja partija na Albancite e na vlast, tuku preku niv ja zastapuva svojata politika", veli Mehmeti. Spored poznavachite, vo Izvrshniot odbor na DUI postojat dve dijametralno sprotivni strui koga stanuva zbor za odnosite vo vladinata koalicija. Ednata struja insistira po sekoja cena da se napushti Vladata za da se spasi partijata. Spored nea, Vladata gradi nacionalistichka politika i se' pomalku gi uvazhuva nivnite programski opredelbi. Drugata grupa smeta deka treba da se razgovara so Gruevski za site otvoreni prashanja i deka partijata treba da prodolzhi da participira vo Vladata so VMRO-DPMNE. (Vreme)

MEGJUNARODNATA ZAEDNICA GI DISCIPLINIRA PARTIITE

Sredba na vlasta i na opozicijata pod kontrola

Sudstvoto i javnata administracija ostanuvaat oblastite shto treba da se depolitiziraat za Makedonija da dobie pozitivni ocenki vo esenskiot izveshtaj na Evropskata komisija. Za toa na zaednichka masa debatiraa vlasta i opozicijata, vo prisustvo na ambasadori i eksperti.
Specijalniot pretstavnik na EU konstatira slab progres vo reformite vo ovie oblasti. "Vladata mnogu dobro znae shto treba da napravi. Go pozdravuvame napredokot vo nekoi oblasti, no istovremeno sme zagrizheni za slabiot progres vo drugi vazhni oblasti kako shto e nezavisnosta na sudstvoto i sozdavanjeto profesionalna, depolitizirana i departizirana javna administracija. Ova se reformi koi se vitalni za idninata na zemjata. Ja ohrabruvame Vladata da napravi se' shto e mozhno da se vidat konkretni, praktichni rezultati na terenot", izjavi Ervan Fuere.
Od opozicijata ne veruvaat deka Vladata kje uspee da gi realizira baranjata na Unijata. "Realno, baranjata i reformite shto treba da gi ispolni Makedonija se mnogu. Mislam deka so vakva rabota vladata ne mozhe do septemvri da go napravi toa", smeta Besim Dogani.
Ekspertite shto prisustvuvaa na debatata velat deka Vladata konechno treba da se otkazhe od dnevnata i da vodi stabilna politika. "Treba da se upotrebi eden pokreativen i inovativen pristap. Treba da se otkazhe mehanichkiot pristap i, pred se', dnevnata politika da se zameni so edna sistematska politika so stabilna vizija", smeta Veton Ljatifi. (TV Kanal 5)

AKO ZEMAL I PLATA I PENZIJA, NA MINISTEROT MANEVSKI MU SE ZAKANUVA ZATVORSKA KAZNA

Teshka izmama ili tezhok gaf na sluzhbite?

Ministerot za pravda Mihajlo Manevski mozhe da bide osuden na maksimalna zatvorska kazna od deset godini ako se pokazhat kako vistiniti obvinuvanjata na pratenikot Vlado Buchkovski deka toj, sprotivno od zakonot, polovina godina primal i plata i penzija! Pravnite eksperti posochuvaat deka stanuva zbor za seriozni obvinuvanja i zatoa drzhavnite institucii treba da go proverat sluchajot. Poraneshniot premier i pratenik od SDSM Buchkovski vo Sobranieto prezentira dokumenti spored koi Manevski od prvi januari do prvi maj godinava primal i plata i penzija. Toj go povika premierot Gruevski da pobara politichka odgovornost od Manevski i da go razreshi od funkcijata. Spored nego, sakajkji da prikrie eden skandal, Vladata napravila nov, ushte pogolem, pa na pochetokot na godinava go odjavila Manevski kako vraboten i povtorno go prijavila na prvi maj.
Profesorot po krivichno pravo Gjorgje Marjanovikj veli deka nesomneno postojat elementi za krivichna odgovornost, zashto Manevski bil dolzhen da se otkazhe od primanjata shto se sprotivni na zakonot. "Pravdata e osobeno chuvstvitelna rabota. Sluchajot treba da se rasvetli, osobeno zatoa shto stanuva zbor za minister za pravda, koj po silata na zakonot treba da gi shtiti zakonite. Obichni gragjani odgovaraat i za mnogu positni raboti, a kamoli koga stanuva zbor za minister", veli Marjanovikj. Spored Krivichniot zakonik, izmamata vo sluzhbena dejnost e kaznivo delo za koe se dobiva zatvor od edna do deset godini!
Poraneshniot chlen na Drzhavnata komisija za sprechuvanje korupcija Vanja Mihajlova smeta deka Komisijata i Javnoto obvinitelstvo treba da go razgledaat sluchajot vrz osnova na pishuvanjata vo mediumite i da povedat postapka ako iznesenite obvinuvanja se pokazhat tochni. Pretsedatelkata na Transparentnost - nulta korupcija Slagjana Taseva veli deka instituciite na drzhavata treba da proverat dali postoi sudir na interesi i da ja utvrdat faktichkata sostojba.
Na pratenichkite prashanja minatiot mesec, koga SDSM go otvori ovoj sluchaj, Manevski reche deka se otkazhal od penzijata, a ne od platata, i deka od pochetokot na 2009 godina zema samo plata! Toj se najde na udar na javnosta i poradi negovata sopruga Filimena Manevska, sudijka vo skopskiot Apelacionen sud, koja odbivashe da odi vo penzija iako gi ispolnuvashe zakonskite uslovi. Pod pritisok na javnosta, Sudskiot sovet na pochetokot na juni ja razreshi Manevska od funkcijata. (Vreme)

POPULIZAM

Boshkoski so koshula od 160 evra pred zemjodelcite

Liderot na partijata Obedineti za Makedonija Ljube Boshkoski vo eleganten crn kostum i vo bela koshula od luksuznata britanska modna kukja Barberi, chija garderoba nosat i chlenovite na kralskoto semejstvo, se sretna so zemjodelcite na magistralniot pat Veles-Shtip. Nezadovolni od otkupnata cena na zhitoto shto im ja nudat melnicharite, tie go blokiraa patot i baraa poddrshka od Vladata da posreduva vo dogovaranjeto na cenata. Sekogash elegantniot Boshkoski izjavi deka ne se chuvstvuval nezgodno poradi toa shto na sredbata so zemjodelcite nosel skapa i brendirana koshula koja chini 160 evra, a nekoi modeli se i poskapi. "Jas sum chovek od narodot, sum rabotel na nivi vo Chelopek i ne se chuvstvuvam nezgodno poradi mojot stil na oblekuvanje i zhiveenje. Jas sum chovek shto nemal i imal vo zhivotot i, za razlika od nekoi politicharchinja shto nosat maici od iljada denari a imaat smetki vo stranski banki, jas trosham od toa shto go rabotam i nemam smetki vo stranski banki. Koga jas, pred da se zanimavam so politika, vozev mercedes, tie vozea velosipedi. Tochno, koshulata beshe originalna Barberi i, iako site smetaat deka chini skapo, taa za mene nema cena zashto e podarok od kjerka mi Katarina dodeka bev vo Hag. Kupena e vo Holandija. Ja nosev ushte nekolkupati vo Hag. Od Barberi imam mantil, ushte edna svechena koshula i crn svechen kostum", izjavi Boshoski. (Vest)

EKSPERTITE JA OBVINUVAAT VLASTA ZA INAETENJE

Vladata ja vrakja veronaukata niz mala vrata

Vladata se obiduva niz mala vrata da ja vrati veronaukata vo forma na etika na religiite, so shto povtorno kje se vovede predmet so koj kje se ogranichat svesta i znaenjeto na uchenicite, smetaat ekspertite. Spored niv, zagrizhuvaat obidite povtorno da se vrati ovoj predmet i upornosta na vladata, koja preogja vo inaet okolu ovoj proekt, so shto se gleda golemata vmeshanost na verskite zaednici vo politikata. Biroto za razvoj na obrazovanieto raspisha konkurs za izbor na sorabotnici za podgotovka na noviot predmet etika na religiite, shto treba naesen da ja zameni veronaukata. Se' ushte ne se znae koj kje ja drzhi nastavata po noviot predmet. "So voveduvanjeto na noviot predmet se vrshi obid za vrakjanje na odbieniot predmet veronauka, zoshto e nelogichno da se reducira etikata samo vo edna sfera ili samo vo edna dimenzija, i toa religioznata. Povekje od jasno e deka etikata treba da se izuchuva, no ne da se izuchuva samo religioznata etika, tuku site etichki sistemi. Na ovoj nachin, so voveduvanje na vakov stesnet predmet, povtorno kje se ogranichat svesta i znaenjeto na uchenicite. Se obiduvaat da go vratat predmetot zatoa shto se raboti za upornost na vladata, koja preogja vo inaet, a togash se gubi razumot", veli profesorot na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij Ljubomir Cuculovski. Toj dodava deka, ako se vratat teolozite da go predavaat predmetot, kje treba od niv da se bara solidna pedagoshka podgotovka i polaganje predmeti na nekoi od fakultetite tokmu za vrshenje na dejnosta nastavnik.
Od LDP, koja zastana vo odbrana na ustavno garantiranata sekularnost i ja podnese inicijativata za ustavnosta na toj predmet, velat deka so noviot predmet se vrshi obid za povtorno protnuvanje na veronaukata i deka tie pak kje se obidat da go turnat i noviot predmet na Ustaven sud. (Spored Dnevnik)

ZA SPOMENICITE VO SKOPSKATA OPSHTINA CENTAR

Sedum iljadi evra za chlenstvo vo komisijata!

Za podiganjeto na 14 spomenici vo strogoto gradsko podrachje, Opshtinata Centar potroshila najmalku 63.000 evra za nadomestoci za chlenovite na odborite. Spored informacijata ottamu, vo odborite za podiganje na site 14 spomenici chlenuvaat istite lugje, odnosno Dimitar Bogeski, poraneshen sovetnik vo Centar od VMRO-DPMNE, kako pretsedatel na odborot, i chlenovite Nikola Gergievski, poraneshen sovetnik vo Centar od Nova alternativa, Zoran Todorovski, direktor na Arhivot na Makedonija, Pasko Kuzman, direktor na Upravata za zashtita na kulturnoto nasledstvo, akademskite skulptori Goce Nanevski i Vasil Vasilev, Sonja Shumkova, rakovoditel na sektorot za urbanizam vo Centar, Vlado Petrovski, rakovoditel na sektorot za pravni raboti vo Centar, i Goce Grujoski, rakovoditel na oddelenieto za normativno-pravni raboti na Centar.
Ako se zeme predvid deka za sekoj spomenik chlenovite na Odborot dobivale nadomestok za podgotovka na tenderot, potoa za ocenka na pristignatite trudovi i za primopredavanje na modelite na skulpturite, togash izleguva deka sekoj chlen dobil nadomestok od 30.000 do 37.000 denari po spomenik, ili najniskiot iznos shto go dobile chlenovite na komisiite e okolu 500 evra. Ako ovoj broj se pomnozhi so 14, kolku shto spomenici kje se podigaat, izleguva deka sekoj chlen na odborot kjaril po 7.000 evra! (Spored Vest)

ZDRAVSTVOTO E ZARAZENO SO SKANDALI

Pacientite umiraat, aparatot sobira prav!

Deset godini baro-komorata, aparat za lekuvanje na povekje bolesti, sobira prav vo Klinichkiot centar zatoa shto nema kadar shto mozhe da rakuva so nea?! Ovaa kapsula raboti so pomosh na chist kislorod i lekuva mnogu bolesti, gi zarasnuva ranite, ja obnovuva kozhata, a osobeno gi olesnuva tegobite kaj pacientite shto se zaboleni od sklerodermija. Bolesta gi napagja kozhata i vnatreshnite organi, a so pomosh na ovaa kapsula ranite brzo zarasnuvaat. Kupena e pred desetina godini, a drzhavata za nea plati 400.000 evra! Pet godini stoeshe na parkingot na Klinichkiot centar, nekolku ministri svecheno ja pushtaa vo upotreba, no nikogash ne proraboti.
Pred dve godini beshe izgradena posebna prostorija vo nadvoreshniot del na zgradata na Hirurshkite kliniki. Sega baro-komorata i' pripagja na Klinikata za plastichna i rekonstruktivna hirurgija, no se' ushte ne funkcionira. Aparatot go chuva eden vraboten, gledajkji go kako propagja ostaven na zabot na vremeto. Od klinikata tvrdat deka problemot e vo Ministerstvoto za finansii, koe ne odobruva sredstva za vrabotuvanje za desetina lugje koi treba da rabotat so pacientite. Klinikata za plastichna hirurgija im ovozmozhila obuka na dvajca vraboteni, no otkako nauchile kako da rabotat so aparatot, ja napushtile klinikata nosejkji go so sebe i znaenjeto.
"Tochno e deka Ministerstvoto za finansii ne dozvoluva novi vrabotuvanja. Zatoa reshivme da go iskoristime postojniot kadar. Sega se pravi spisok na lekari shto kje odat na obuka vo Belgrad. Se nadevam deka vo narednite meseci kje zavrshi obukata i vekje vo oktomvri baro-komorata kje profunkcionira", izjavi ministerot za zdravstvo Bujar Osmani.
Ovoj model na baro-komora e vekje zastaren i nekoi struchnjaci se skeptici za toa dali kje se najdat i delovi, koi doprva treba da se montiraat. (Spored Vreme)