MAKEDONIJA » Aktuelno

NEFORMALEN MINISTERSKI SOSTANOK NA OBSE NA KRF

Bakojani go eskivirashe Miloshoski!

Na Krf ne dojde do sredba megju Bakojani i Miloshoski. Oficijalnoto obrazlozhenie e deka grchkata ministerka bila prezafatena. Na pres-konferencija taa reche deka saka da se vidi so Miloshoski, no takvata sredba kje se sluchela vo Skopje. "Ushte za vreme na posetata na Kosovo objaviv deka kje go posetam Skopje togash koga mojot raspored kje mi dozvoli. Kako pretsedavach so OBSE kje imam mozhnost da ja vidam nashata misija vo Skopje, a isto taka da razgovaram so vasheto drzhavno rakovodstvo za otvorenite prashanja shto postojat", izjavi grchkata ministerka za nadvoreshni raboti.
Miloshoski izjavi deka ochekuva naskoro da ima mozhnost da razgovara so svojata koleshka za bilateralnite problemi. "Nie ja izrazivme nashata podgotvenost i ushte ednash ja povtorivme pokanata taa sredba da se sluchi kaj nas, pri poseta na misijata na OBSE vo Republika Makedonija, pri shto kje imame mozhnost da ostvarime razgovori na bilateralni temi, a taa pokana taa srdechno ja prifati i jas se nadevam deka soglasno nejziniot kalendar naskoro kje se sluchi", izjavi makedonskiot minister.
Neoficijalno, Dora Bakojani dobila zabrana od premierot Karamanlis za sredba so Miloshoski, poradi naredbata na grchkata vlada od 2004 godina da se prekinat bilateralnite odnosi so Makedonija po priznavanjeto od SAD. Vtora prichina za zabranata navodno bil stravot deka taa sredba kje predizvika golemo mediumsko vnimanie i dopolnitelno kje go "makedonizira" sostanokot i kje go zaseni mediumskoto vnimanie na grchkite domakjini.
Makedonija ne beshe tema na sostanokot na OBSE i na sabotniot samit NATO - Rusija. Imajkji na um koj e domakjin na nastanot, francuskiot minister za nadvoreshni raboti Bernar Kushner, slichno kako i portparolot na NATO, se popravi otkako go upotrebi ustavnoto ime na Makedonija. "Ne, izvinete. Nie ne zboruvavme za toa. No, Makedonija sekako zboruvashe. FIROM! Vashiot pretstavnik zboruva sega. Ova ne e mesto za borba. Ova e mesto da se dobie neshto drugo osven borba", izjavi Kushner.
Sostanokot na Krf zavrshi bez zakluchoci, poradi neformalniot karakter na nastanot. Najgolem problem na organizatorite im napravi italijanskiot premier Silvio Berluskoni koj, koga doagjashe na sostanokot, napravi dvochasoven zastoj na soobrakjajot vo gradot. Poradi nego ostanaa zaglaveni vo soobrakjajot visokiot pretstavnik za nadvoreshna i bezbednosna politika na EU Havier Solana i ruskiot minister za nadvoreshni raboti Sergej Lavrov. (TV Kanal 5)

Predizvicite na Evropa

Neformalniot ministerski sostanok na zemjite-chlenki na OBSE, shto vo organizacija na grchkoto pretsedatelstvo se odrzha na ostrovot Krf, e prva sredba od vakov vid vo ramkite na OBSE. Se ochekuvashe shefovite na diplomatiite i drugi pretstavnici na 56 drzhavi-chlenki da diskutiraat za prashanjata na sovremenite bezbednosni predizvici so koi se soochuva Evropa, za potrebata od zajaknuvanje i unapreduvanje na evropskite bezbednosni mehanizmi so cel brz i efikasen zaednichki odgovor na mozhnite zakani po mirot i stabilnosta na drzhavite od evropskiot kontinent.

PRED BALKANSKATA TURA

Nimic vo diplomatska misija vo Stokholm

Kako i pred sredbata vo Zheneva, pred da dojde vo Skopje i Atina, medijatorot Metju Nimic kje se sretne so shvedski diplomati. Povekje zapadni zemji pochnaa indirektno da se vkluchuvaat vo pregovorite. Zgolemen monitoring i zgolemen pritisok! Shvedska, koja po nekolku dena go prezema pretsedatelstvoto so EU, kako eden od prioritetite kje go ima sporot megju Makedonija i Grcija. Velika Britanija vekje pobarala od Atina da dade logichno objasnuvanje za stavot na grchkiot pregovarach - zoshto Vasilakis ne gleda reshenie na sporot do krajot na godinava. Od diplomatski izvori TV Kanal 5 doznava deka grchkiot pregovarach na sredbata vo Zheneva mu rekol na Nimic deka e pesimist. Nov predlog na Nimic, nad 80 otsto baziran na posledniot predlog i finalni razgovori kon krajot na septemvri, na Generalnoto sobranie na ON, se informaciite do koi neodamna dojde TV Kanal 5. No, ako oficijalna Atina ne go promeni tvrdiot stav, toj plan kje propadne poradi vnatreshna kriza vo Grcija, koja se soochuva so niza vnatreshni problemi: nelegalna migracija, zakani za novi teroristichki napadi, pritisok na opozicijata za predvremeni izbori.

PREGOVORI ZA IMETO

Nimic kje doshol so nov predlog

Medijatorot Metju Nimic na pochetokot na juli doagja vo Skopje i vo Atina so predlog-reshenie za razlikite okolu imeto, objavi radioto Dojche vele citirajkji go zamenikot minister za nadvoreshni raboti na Makedonija Zoran Petrov. "Nimic nosi predlog", izjavi toj i vo ednadebatna emisija na TV A2, ne iznesuvajkji detali. Vtoriot chovek na makedonskata diplomatija vo minatoto izrazuvashe kritiki deka posledniot paket na Nimic e nebuloza i deka medijatorot izleguva od mandatot na Obedinetite nacii da se razgovara samo okolu razlikite za imeto. "Beshe jasno deka porano ili podocna izlezot mora da se bara vo ovaa formula. Znachi, da se pregovara samo za imeto ili, da go objasnime toa malku povekje, za tehnichkiot aspekt na renominacija na nashata drzhava. Vekje se odi vo tie varijanti", izjavi Petrov.
Najavata na zamenikot minister deka Nimic doagja vo Skopje i vo Atina so nov predlog e sprotivna na izjavata na premierot Nikola Gruevski - deka na poslednata runda razgovori za imeto vo Zheneva "nemalo konkreten predlog". (Makfaks)

PO ZHENEVSKIOT SOSTANOK

Pregovorite se odmrznaa, predlogot zamrzna?

Mozhno e nekoi od tochkite od posledniot predlog za imeto povtorno da se stavat na pregovarachkata masa, prognoziraat ekspertite otkako po sredbata vo Zheneva medijatorot Metju Nimic oceni deka na nekoi od ideite shto toj gi pretstavi vo oktomvriskiot predlog, kako shto istakna, "vredi da im se posveti natamoshno vnimanie". Za razlika od ekspertite, od vlasta ne ja komentiraa sredbata koja zavrshi bez mnogu detali za sodrzhinata na razgovorite.
Spored profesorot po megjunarodno pravo Ljubomir Frchkoski, vo svojot nov predlog Nimic bi gi prezentiral imeto Republika Severna Makedonija, eventualnite alternativi za identitetot i jazikot i ideite za prilozhlivosta na kompromisnoto reshenie vo megjunarodni ramki. No, Frchkoski smeta deka ponatamoshniot tek na pregovorite za imeto na drzhavata, nacijata i jazikot bi se svele na razgovori za nachinot na koj tie kje se pishuvaat na angliski i na francuski jazik.
Profesorot po megjunarodno odnosi Denko Maleski smeta deka Nimic mozhe da izleze so novi idei, no pak so ista ramka. "Najverojatno ideite od posledniot predlog so koi se bara od dvete drzhavi da go reshat sporot vo dve etapi kje bidat opfateni i sega - prvata faza, da se najde kompromisno reshenie za imeto na drzhavata koe kje i' ovozmozhi vleguvanje vo NATO, i vtorata faza, da prodolzhat pregovorite za imeto na nacijata i jazikot, kade shto so sigurnost bi se odelo na toa da se najde nekakva dodavka", veli profesor Maleski.
Vo posledniot predlog na Nimic bea predlozheni iminjata Republika Severna Makedonija za megjunarodna upotreba i Republika Makedonija za domashna upotreba. Za jazikot, medijatorot predlozhi dvojno reshenie, i toa makedonski ili jazik na Republika Severna Makedonija, a za vo pasoshite Republika Makedonija na kirilica i Republika Severna Makedonija na angliski i na francuski. Spored togashnite najavi, upotrebata na novoto ime vo megjunarodni ramki ne treba da bide zadolzhitelno za drzhavite koi Makedonija ja priznale pod ustavnoto ime. (Shpic)

Kakva klima go cheka Nimic vo Makedonija

Medijatorot Metju Nimic po rundata pregovori shto se odrzha vo Zheneva ja prati mozhebi edna od najsushtestvenite poraki dosega - deka e dojdeno vremeto reshenieto na sporot megju Makedonija i Grcija da se bara pointenzivno.
No, shto kje najde Nimic vo Makedonija? "Zakrvena" politichka scena, vo shto prednichat vodechkite partii VMRO-DPMNE i SDSM, razocharani Albanci koi smetaat deka sporot se reshava predolgo i vlada vo panika, koja se obiduva da se izvleche so minimum politichka shteta od sporot okolu imeto. Po neuspehot da se obedinat site politichki strani vo parlamentot okolu edna strategija za imeto, politichkata klima vo Makedonija, najblago kazhano, e vo faza na dlaboka letargija i ochekuvanje nekoj drug da go povleche reshavachkiot poteg.
Premierot Nikola Gruevski postojano ja bombardira javnosta so svojata cvrsta reshenost da sprovede referendum okolu eventualnoto ime shto kje bide dogovoreno megju dvete strani vo sporot. Od druga strana, pretsedatelot Gjorge Ivanov so svoeto intervju za Shpigel pokazha deka e izoliran ostrov vo razbranetoto more. Toj najprvo reche deka vo tek se konsultacii so politichkite partii okolu referendumskoto izjasnuvanje, a potoa za domashnata javnost morashe da objasnuva deka negovite zborovi bile losho prevedeni. Ivanov, koj "viree" vo kompletna senka na vladata, ako prodolzhat rabotite kako shto se odvivaa dosega, kje bide prviot pretsedatel chii politichki sovetnici se poglasni od nego vo temite za idninata na drzhavata.
Edinstvena novina e toa shto vo Vladata, kade shto dosega caruvashe mir okolu prashanjeto za imeto, vekje se javuvaat prvite puknatini shto doagjaat od koalicioniot partner DUI, koj go zasiluva pritisokot vrz VMRO-DPMNE za iznaogjanje reshenie. Partiskiot potpretsedatel na albanskata partija Rafiz Aliti otide duri i eden chekor ponatamu, vperuvajkji go prstot vo Vladata kako najodgovorna za reshavanjeto na sporot bidejkji, kako shto izjavi, "i so referendum i bez referendum partiite shto pobedija na izborite treba da ja prezemat odgovornosta".
Stavot shto go iznese vo Zheneva makedonskiot pregovarach - deka ne treba da se prinuduvaat 120 zemji shto ja priznaa Makedonija pod ustavnoto ime da go koristat novoto ime - e drastichno razlichen od baranjeto na Grcija za erga omnes, odnosno edno ime za celosna upotreba. Toj stav znachi chekor nazad vo pregovarachkite pozicii na Makedonija, no mozhe da znachi i taktika na makedonskata strana pred vleguvanjeto vo finalnite pregovori za razreshuvanje na sporot, velat analiticharite. (Spored Utrinski vesnik)

GJORGE IVANOV

Obedineta Evropa e poznachajna od interesite na Grcija

"Sekako, Makedonija ochekuva od site svoi sojuznici vo svetot, osobeno od Evropa, da pochnat povisoko da go vrednuvaat makedonskiot model na multietnichnost koj e primer i za drugite balkanski zemji. A nema podobar nachin da go napravat toa od site zaedno da se zalozhat za pobrzi integracii na Makedonija vo NATO i vo EU i jasno da i' stavat na znaenje i na Grcija deka idejata za obedineta Evropa e mnogu pogolema od tesnite interesi na sekoja zemja chlenka", izjavi Ivanov vo intervjuto za magazinot Forum. Toj potencira deka vo Makedonija na vnatreshno-politichki plan ima mandat za razgovori, odnosno deka dopolnitelen mandat e toa shto eventualnata odluka kje se postavi pred najvisokiot demokratski sud - pred gragjanite na Makedonija.

PARTIITE SE SKARANI I PRED I PO ZHENEVA

Nikoj ne go saka Jolevski!

SDSM i DPA odbija, DUI pobara multietnichnost vo novoto megjunarodno ime na drzhavata, a samo Nova demokratija i LDP se sretnaa so ambasadorot i pregovarach za imeto Zoran Jolevski. Vaka pomina obidot na vlasta da gi informira politichkite partii za poslednite nastani vo vrska so sporot za imeto, po sredbata na Jolevski so medijatorot Metju Nimic i so grchkiot pregovarach Adamantios Vasilakis vo Zheneva. Iako na pochetokot na juli Nimic doagja vo Skopje, so eventualen nov predlog, partiite povtorno se zagubija vo megjusebnite prepirki za toa dali na liderska ili na oddelni sredbi so Jolevski kje razgovaraat za imeto. Od druga strana, vlasta zaboravi na Liberalnata partija i, pred se', na predlagachot na drzhavnata strategija za imeto, pratenikot Stojan Andov, chij predlog ostana vo fioka poradi slichni politichki karanici.
"Tochno e deka Jolevski denes pobara sredba so Branko Crvenkovski. No, nie vo SDSM procenuvaame deka vladata samo saka da sozdade privid na postoenje involviranost na politichkite partii vo toj proces i preku soopshtuvanje tehnichki informacii izbegnuva debata. Konkretno, Nikola Gruevski saka da izbegne debata i toa vo nitu eden moment dosega i pred nikogo ne go soopshti. SDSM nema da dozvoli da bide vovlechen vo noviot politichki teatar vo forma na sredbi na ambasadorot Jolevski", izjavi portparolot na SDSM Emilijan Stankovikj.
Slichen odgovor dobivme i od partijata na Menduh Tachi DPA, kade shto velat deka nema potreba da gi slushaat samo tehnichkite aspekti od pregovorite zashto, kako shto posochi portparolot na partijata Adrijatik Imeri, Jolevski ne e nitu politichka figura vo Makedonija nitu pretstavnik na nekoja institucija za od nego da go slushnat stavot na drzhavniot vrv.
Od vladeachkata partija izlegoa so zhalenje poradi toa shto SDSM ja odbi pokanata za sredba so Jolevski. "Nie smetame deka ova prashanje ne smee da bide zalozhnik na dnevna politika na poedinci i partii i ne smee da bide predmet na nadmudruvanje", se naveduva vo soopshtenieto od partijata. (Shpic)

GRUEVSKI:

Ne sum iznenaden!

Premierot Nikola Gruevski ne e iznenaden od odbivanjeto na sredbata na liderot na SDSM Branko Crvenkovski so ambasadorot Zoran Jolevski. "Crvenkovski vekje so godini ne saka da se reshi sporot. Bidejkji vo ovoj period nemame konkreten predlog, reshivme da ne organizirame liderska sredba, tuku samo pregovarachot Jolevski da gi informira partiite na neposredni sredbi", reche Gruevski.

SVETSKI MAKEDONSKI KONGRES

Todor Petrov povikuva na sveta vojna za imeto?!

Svetskiot makedonski kongres na Todor Petrov povikuva na sveta vojna za odbrana na imeto na drzhavata. Liderot na SMK ja izvesti javnosta deka na 15 juni Kongresot donel odluka za formiranje Dvizhenje na otporot protiv promenata na drzhavnoto ime. Pokraj deklaracijata, preku internet se nudi i pristapnica za site shto sakaat da zastanat zad ovaa ideja, za koja ne e jasno dali ja poddrzhuva i VMRO-DPMNE (na chii vnatrepartiski izbori za pretsedatleski kandidat Petrov mu beshe kontrakandidat na Gjorge Ivanov) kako partija na vlast.
"Imajkji predvid deka svetata bibliska zemja Makedonija i Makedoncite se izlozheni na grchka agresija, imajkji predvid deka Atina vodi specijalna vojna protiv Makedonija i Makedoncite po site osnovi i vo celiot svet so cel da se eliminira makedonskoto prashanje, soocheni so grchkiot genocid vrz makedonskiot narod koj kontinuirano se vrshi od podelbata i okupacijata na makedonskata zemja i narod vo Balkanskite vojni 1912-1913 godina do denes, antimakedonizmot na Atina koj poprima univerzalni dimenzii i so grchkoto rasistichko baranje za promena na drzhavnoto ime Makedonija, svesni za mediumskata kampanja i pritisokot na megjunarodnata zaednica, kako i za istoriskite i bezbednosnite implikacii poradi neizvesnosta od servilnosta na instituciite na vlasta za promena na drzhavnoto ime Makedonija na poslednata vozobnovena makedonska drzhava..., Svetskiot makedonski kongres povikuva na sveta vojna za odbrana na drzhavnoto ime Makedonija", se veli vo proglasot na SMK.
Kongresot gi povikuva site Makedonci po rod i drzhavjanstvo i site prijateli na Makedonija i na Makedoncite vo celiot svet, so site dozvolivi i raspolozhlivi sili i sredstva, vo sekoe vreme i na sekoe mesto na Zemjinata topka, da gi sprechat i da se sprotivstavat na site postapki i protagonisti za promena na drzhavnoto ime - Makedonija.

NEGUSH, EGEJSKA MAKEDONIJA

Odbelezhuvanje na 60 godini od gragjanskata vojna

I po 60 godini od gragjanskata vojna i egzodusot na Makedoncite, grchkata vlada ne saka da go priznae a kamo li da se obide da ja popravi nepravdata vrz stoticite iljadi proterani vo dalechnata 1948 godina. Nekoi od niv i sega ne mozhat da gi posetat rodnite ognishta. Ova prashanje, pokraj sporot za imeto, dopolnitelno gi optovaruva megjudrzhavnite odnosi, no bitkata prodolzhuva so oruzhjeto na argumentite. "Toa e egzodus shto navistina i denes trae, zatoa shto vo Republika Makedonija se rodi generacijata deca na decata-begalci od Egejska Makedonija. Znachi, prashanjeto ne e zatvoreno, toa tlee, da ne recham sega, vo eden pogolem obem izbiva na povrshina, se aktuelizira so sporot so imeto shto nashata drzhava go ima sega so Grcija, duri mozham slobodno da konstatiram deka najgolem del zad taa grchka politika vo pogled na imeto se krie tokmu neresheniot status na Makedoncite od Egejska Makedonija, i toa e eden problem shto ushte trae i gi optovaruva makedonsko-grchkite odnosi", veli profesorot Nikola Zhezhov.
Nekolku deca-begalci od egejskiot del na Makedonija izminatiot vikend vo Negush trebashe da ja odbelezhat sheesetgodishninata od krajot na gragjanskata vojna vo Grcija. Nekoi od niv i samite bile uchesnici vo nea. Tamu se srekjavaat so svoite grchki kolegi koi apeliraat do Vladata da im dozvoli vrakjanje i im davaat pravo da se obratat na majchiniot makedonski jazik. "Mislam deka raste brojot, ima ogromen broj poddrzhuvachi vo Atina, mozhebi stotina iljadi mladi lugje koi ne gi interesira nishto drugo osven nie da se vratime i da zhiveeme vo svoite rodni mesta i eventualno zaedno so niv da go prodolzhime zhivotot", veli generalniot sekretar na Sojuzot na zdruzhenijata na decata-begalci od egejskiot del na Makedonija Gjorgji Donevski. Tie se nadevaat deka od godina na godina go zgolemuvaat probivot vo sopstvenite baranja za vrakjanje vo rodnite mesta i pravoto na koristenje na imotite shto im gi konfiskuvale grchkite vlasti. (TV Kanal 5)

I grchkata poshta go blokirala izborniot materijal na "Vinozhito"

Grchkata poshta, koja e vo drzhavna sopstvenost, ja sabotirala kampanjata na Vinozhito za evroizborite, soopshti partijata na makedonskoto malcinstvo vo Grcija. Stanuva zbor za propaganden materijal shto Vinozhito go ispratilo preku poshta do svoite glasachi vo severna Grcija, kako alternativa da gi promovira svoite stavovi, poradi toa shto ima celosna blokada od grchkite mediumi. Vinozhito najostro go osudi meshanjeto na grchkata poshta vo izbornata kampanja i najavi zhalba do taa institucija. "Ova e ushte eden dokaz na sabotazhata od grchkite drzhavni organi protiv partijata na etnichkoto makedonsko malcinstvo vo Grcija", soopshti Vinozhito.

NOVO BUGARSKO ZDRUZHENIE

Bugarite tajno rovarat!

Vo najgolema tajnost, minatata nedela vo Veles se odrzhalo konstitutivno sobranie na novo bugarsko zdruzhenie vo Makedonija - Asocijacija na Bugarite vo Makedonija. Trieset i pet delegati od edinaeset makedonski gradovi izbrale privremeno rakovodstvo, no iminjata na pretsedatelot, potpretsedatelot i generalniot sekretar na novata asocijacija se drzhat vo tajnost. Bugarskata agencija Fokus beshe edinstveniot medium koj prenese deka vakvo zdruzhenie e vo proces na formiranje. Informacijata ja dobile od pochesniot pretsedavach so Asocijacijata na Bugarite vo svetot, profesorot Grigor Velev.
Koi se lugjeto shto kje ja predvodat asocijacijata vo Makedonija? Velev najvuva deka toa kje se obelodeni vo septemvri, koga organizacijata oficijalno kje se formira i kje se zavede vo Centralniot registar?! Zasega e poznato deka ova zdruzhenie ne e povrzano so postojnoto Radko, a negoviot pretsedatel Vladimir Pankov demantira kakvi bilo relacii i tvrdi deka ne znae koj i zoshto formira nova organizacija na Bugarite. Na sobranieto bilo dogovoreno da se finansira vesnik na bugarski jazik vo Makedonija. Za dve nedeli kje se formira asocijacija na Bugarite vo zapadnite pokraini so sedishte vo Bosilegrad, a slichni strukturi kako ovaa vo Skopje se planira da se formiraat i vo Albanija, Romanija, Kosovo i Grcija. Organizaciite kje bidat eden vid podruzhnici na Asocijacijata na Bugarite vo svetot shto se formirala vo noemvri 2008 godina vo Varna. Celta im e da se postigne duhovna povrzanost na Bugarite vo celiot svet.
Profesorot Velev na osnovanjeto izjavil deka shest i pol milioni Bugari zhiveat nadvor od granicite na Bugarija! Toj e poznat po svoite nacionalistichki stavovi i po izjavata deka "Bugarija e edinstvenata drzhava vo svetot chii granici ja delat Bugarija od Bugarija". (Vecher)

IZBORI VO ALBANIJA

Makedoncite ochekuvaat barem eden pratenik

Partijata na Makedoncite vo Albanija ochekuva da dobie pratenik vo albanskoto sobranie na izborite shto se odrzhaa vo nedelata, na 28 juni. Takva beshe najavata na partiskoto rakovodstvo na zavrshniot miting shto se odrzha vo Pustec, na koj prisustvuvaa pretstavnici od site mesni komiteti na partijata. Makedonska alijansa za evropska integracija, koja koalicira so vladeachkata Demokratska partija, prvpat se pojavuva na parlamentarni izbori, i toa na celata teritorija na Albanija. Nastapuva so 72 kandidati za pratenici vo albanskoto Sobranie vo site dvanaeset izborni regioni. "Ova e istoriski datum za nas Makedoncite vo Albanija. Mnogu sme gordi na toa shto, na diplomatski nachin, poleka se probivame na politichkata scena vo Albanija. Duri i da ne dobieme makedonski pratenik, nie postignavme ogromen uspeh so toa shto, osven vo Mala Prespa, za prvpat se probivme vo Gora i vo Golo Brdo, shto do pred nekolku godini beshe nezamislivo", izjavi zamenikot gradonachalnik na opshtinata Pustec Vasil Sterjovski. Toj reche deka vo site pogolemi gradovi vo koi zhiveat Makedonci, kako Tirana, Drach, Korcha, Pogradec i drugi, partijata ima otvoreno izborni shtabovi pred koi se veat makedonski znaminja i se istaknuvaat makedonski simboli.
Vo izbornata kampanja makedonskata partija i makedonskoto naselenie nemale nikakov pritisok i ne bile sprechuvani vo vrshenjeto na politichkata propaganda. Za toa, velat vo partijata, presudna bila koalicijata so vladeachkata partija. "Za vreme na celata kampanja se zabelezhuvashe prisustvo na tajnata sluzhba na Albanija, isto taka i za vreme na mitingot shto se odrzha minatata nedela vo Golo Brdo. Tie ja nadgleduvaa situacijata, no prvpat se sluchuva nikoj da ne bide priveden ili napadnat od niv", veli zhitel od regionot na Golo Brdo. (Vreme)