FELJTON

DRAMATA NA EGEJCITE: MAKEDONSKA GOLGOTA - 60 GODINI PROTERANI

Bez decata i prepuknalo srceto

Viktor Cvetanoski
(Utrinski vesnik)

Doca Gogarovska - Aleksovska ne znae da kazhe tochno kolku godini imala koga ja odvele od Sheshtevo, 12 ili 13, zashto i den-denes nema nikakov dokument od koj mozhe da vidi koga e rodena. Sestra i' Cila, koja zhivee vo Vishini, pod planinata Vicho, i' rekla deka Grcite gi izgorele site dokumenti. "Zatoa na sekoj onoj shto kje me prasha mu velam deka sum vechno mlada", veli taa i se smee dodeka razgovarame preku telefon. No, zatoa tochno go pameti denot 25 mart 1948 godina koga zaminale site deca od Sheshtevo. "Ne' sobraa pred shkolata i na nashite majki im rekoa: 'Ako sakate da gi kurtulite vashite deca od smrtta, morate da gi pratite vo demokratskite drzhavi, daleku od vojnata'".
Doca Gogarovska podrobno raskazhuva za dolgiot pat shto go pominale. "Sestra mi Cila me zede mene i pomaliot brat Mito, ne' kachi na magarcheto i trgna pesh kon Zhelevo. Pominavme pokraj Maliot Kamen, kade shto se naogja rakata na Krale Marko (taka ni velea), potoa pominavme niz mnogu drugi sela i stignavme vo Zhelevo. Tamu prespavme site vo edna soba na katot. Koga se razbudivme, Cila vekje ja nemashe, zaminala koga nie spievme. Ottamu, trgnavme pesh kon granicata na Jugoslavija. Patuvavme nokje, zashto denje avionite bombardiraa, a nie se plashevme", veli taa. Pritoa, ni go raskazhuva sluchajot so nejziniot bratuched Mlado, koj otkako ja preminale granicata i stasale do Prespansko Ezero, premoren i nenaspan od dolgoto machno patuvanje po planinskite bespakja, pochnal da vika: "Ene tamu gledam ima pat" i se strchal kon ezeroto i vlegol vo vodata, mislejkji deka e pat.
Najprvo gi prechekale vo selata Dolno Dupeni i Ljubojno, a ottuka gi odnele vo Brailovo, Prilepsko, kade shto gi kachile na voz. Nea i bratot preku Belgrad gi odnele vo Romanija, kade shto ostanale sedum meseci, a potoa gi smestile vo Polska. "Vo domovite vo Polska ni beshe mnogu ubavo, vo Romanija beshe malku poteshko zashto drzhavata beshe posiromashna. Ama i tie pravea mnogu za da ni gi olesnat makite. Ni davaa kolku shto mozhea. I samite nemaa povekje".
Doca vo Polska zavrshila pedagoshka akademija i 30 godini rabotela kako nastavnichka po ruski jazik na polski, makedonski i na grchki deca. Veli deka nema sili da otide vo rodnoto Sheshtevo i da gi vidi mestata kade shto go pominala detstvoto. "Ne mozham da gi kontroliram emociite i se plasham deka vo mene kje se skrshi neshto. Kje pochnam da placham, zashto sekoj kamen na koj sum stapnala kako dete, sekoe drvo pokraj koe sum minuvala kje me vrati vo godinite na detstvoto, koi kolku i da mi bea siromashni, mene mi se mnogu dragi. Mislam deka sredbata so Sheshtevo nema da ja izdrzham".
So majka i' ne se videla po begstvoto vo 1948 godina. "Majka mi Sofija umrela od maka, se razbolela otkako grchkite vojnici gi zele mojot tatko i dvete pogolemi sestri i gi internirale na nekoi ostrovi. Ostanala sama so stokata. Mi raskazhuvaa deka pretrpela mnogu. Ne mozhela da izdrzhi bez svoite deca, i' prepuknalo srceto. Pochina vo 1952 godina. Za srekja, sestrite togash se vratile od internacija, pa imalo koj da ja pogreba. Tatko mi, otkako go pushtile od zatochenishtvo, se vratil vo Sheshtevo i po 17 godini od razdelbata, dojde kaj nas vo Polska za da ne' vidi. Dvete sestri, Cila i Toma, zhiveat vo Grcija, postariot brat Jani e vo Cheshka, a pomaliot Mito vo Polska.
So Leonidas imaat sin i kjerka. Sinot go krstile Risto, a kjerkata Lena. Sinot e ozhenet za Poljachka i so nejzinoto semejstvo, kako shto veli, zhiveat mnogu dobro. Na vnuchinjata im dala makedonski iminja - Zlatko i Petre. Vo Makedonija doshla samo ednash vo 1988 godina za vreme na prvata Sredba na decata - begalci vo Skopje. "Kje dojdam so kjerka mi na godinashnava Sredba po povod 60-godishninata od nashata razdelba", veli Doca Gogarevska.
Celoto nejzino semejstvo nikogash ne sednalo na edna sofra. So sestrite koi zhiveat vo Grcija se slusha preku telefon. I dvete se omazhile za Makedonci. I na dvete sopruzite ne im bile zhivi. "Jas ne go znam dobro grchkiot jazik, a nivnite deca makedonskiot. Ednash eden vnuk mi se javi na telefon i pochna da mi zboruva grchki. Mu velam razbiram, ama ne mozham da ti vratam na grchki. Mu predlozhiv jas da zboruvam na makedonski, a toj na grchki. I taka si napravivme ubav muabet", raskazhuva Doca i posebno naglasuva deka za se' shto se sluchuvalo i se sluchuva grchkiot narod ne e vinoven, tuku politicharite, deka imaat mnogu dobri prijateli Grci.
Nejziniot soprug Leonidas imal 14 godini koga nokjta od German trgnale pesh preku granica. Veli deka avionite postojano bombardirale, a od granata bilo pogodeno i novoto uchilishte. Go prashuvame dali nivnite majki i tatkovci dobrovolno gi ispratile vo drugite drzhavi ili, pak, toa bilo rezultat na propagandata na komunistite. "Objektivno da vi kazham, nemashe drug izlez. Avionite postojano nadletuvaa i bombardira, taka shto decata moraa da gi ispratat na posigurno", objasnuva toj.
Vo semejstvoto Gogarovci bile trojca brakja i edna sestra i site bile vo dolgite koloni na decata-begalci. Toj i eden od brakjata gi kachile vo vagonot shto zaminal za Romanija, sestra mu vo drug za Chehoslovachka, a tretiot brat ostanal vo Jugoslavija, vo Bela Crkva. Zoshto gi delele bratchinjata i sestrichkite, zoshto ushte povekje im go otezhnuvale i bez toa teshkoto detstvo, daleku od semejnoto ognishte, Leonidas ne mozhe da ni objasni. Veli deka se spasil od mobilizacijata na decata od domovite shto bile isprakjani na boishteto poradi toa shto bil nizok po rast, iako bil megju postarite. "Gi odbiraa spored visochinata, a ne spored godinata na ragjanje. Kje videa deka nekoj e visochok i kje mu rechea deka mozhe da nosi pushka. Da znaeja koga sum roden, najverojatno, kje me zemea i mene", veli Leonidas.
Negovoto semejstvo ne se rasprsna vo povekje drzhavi vo svetot kako povekjeto egejski familii, tuku i dvajcata brakja i sestrata zhiveat vo Polska. Taka im e polesno da ja nadminat nostalgijata i oddalechenosta od rodnoto German. Site zavrshile shkoli. "Od mnogute Makedonci shto stasaa vo Polska, ostanaa mnogu malku. Vo Shchechin kade shto zhiveeme nema ni triesetina Makedonci", dodava Leonidas.
Ni objasnuva deka za tragichnata sudbina na Egejcite mozhat da se pishuvaat istorii. Koga otishol vo German, ne nashol nitu eden rodnina. Se sretnal samo so eden Makedonec, postar chovek, koj za vreme na vojnata ne pobegnal so mazhite od seloto, tuku ostanal tamu. Ne se sekjaval na nego, zashto koga go odnele so drugite deca, ne bil vo seloto. Pretpostavuva deka bil mobiliziran od Grchkata armija i koga zavrshila vojnata, se vratil doma, shto ne im bilo dozvoleno na drugite Makedonci shto se borele na stranata na Demokratskata armija na Grcija. So nego razgovarale za German pred sheesetina godini, za vojnata i negovoto opustoshuvanje. "Zhalna e slikata na German, koe togash imashe okolu 3.500 zhiteli, a sega koga go posetiv, zhiveat samo 150 dushi i toa samo Grci. Imashe i nekolkumina Vlasi so koi dobro se razbirav zashto govorea makedonski", raskazhuva Leonidas.

Egejskite deca koristeni vo studenata vojna

Egejskite deca odvedeni od Grchkata komunistichka partija, Makedonskiot nacionalen front vo proletta 1948 godina, bea iskoristeni za presmetki megju dvata sprotivstaveni bloka za vreme na studenata vojna. Grchkata vlada kje go iskoristi toa za nevidena valkana propaganda, ubeduvajkji go svetot deka tie se kidnapirani i deka vrz niv e izvrshen golem egzodus. "Problemot na decata-begalci od Egejska Makedonija se pojavi pred megjunarodnite organizacii i javnosta vo pochetokot na studenata vojna i stana eden od segmentite vo ideoloshkata, politichkata i propagandnata vojna megju grchkata kralska vlada i nejzinite sosedi. Toa prashanje e instrumentalizirano i koristeno vo poshirok kontekst pri zaostruvanjeto na odnosite na Zapad i Istok", pishuva d-r Risto Kirjazovski, sega pokoen, koj ja istrazhuvashe ovaa problematika. Toj istovremeno dodava deka decata bile vistinski, no i simbolichni zhrtvi i na vnatregrchkite protivrechnosti i na celiot kompleks na povoenite megjunarodni odnosi.

(prodolzhuva)