SVET

"GARDIJAN" ZA FINISHOT NA PRETSEDATELSKATA TRKA VO SAD

Obama nudi "imperijalizam so chovechki lik"

Toa shto go nudi amerikanskiot demokratski pretsedatelski kandidat Barak Obama e nekoj vid "imperijalizam so chovechki lik", pishuva londonskiot Gardijan vo komentarot za finishot na pretsedatelskite izbori vo SAD, objasnuvajkji go toa so negovata izjava deka saka da se vrati kon "realistichkata politika" na Dzhordzh Bush postariot, na Dzhon Kenedi, pa duri i na Ronald Regan. Vesnikot ushte sega predupreduva deka mnogu od tie shto navivaat za senatorot od Ilinois i veruvaat deka negovata pobeda kje donese vistinski promeni, kje ostanat razocharani. Po dvata mandata na Dzhordzh Bush pomladiot, za koi Gardijan veli deka bea ispolneti so "unilateralizam i agresii", pomirliviot ton na Obama, osudata na vojnata vo Irak i podgotvenosta za dijalog so Iran na svetot mu izgledaat kako "muzika od rajot", no ako vnimatelno se razgleda toa shto go nudi toj, kje se vidi deka povekje stanuva zbor za programa na kontinuitet otkolku na promeni, kako shto zagovara negovata kampanja.
I Independent smeta deka Obama mozhe da razochara, no tvrdi deka amerikanskata desnica nema ushte dolgo vreme da se povrati po porazot. Ovoj vesnik, koj kako i Gardijan e blizok do stavovite na britanskite liberali i levichari, pishuva deka kampanjata na demokratskiot kandidat e "vo golema mera pasivna, povremeno zdodevna i glavno prosechna" i potencira deka i ako toj pobedi na 4 noemvri, toa povekje kje bide rezultat na celosnata kriza vo republikanskite redovi otkolku na toa shto im go nudi na glasachite. Spored Independent, segashnite amerikanski republikanci se "chudna i neobichna meshavina" od danochni konzervativci, verski reakcioneri i neokonzervativci.

SIRIJA

Iljadnici demonstriraa protiv SAD

Povekje iljadi Sirijci uchestvuvaa vo demonstraciite vo Damask, shto gi poddrzha vladata, vo znak na protest poradi minatonedelniot napad na chetiri amerikanski helikopteri koi istrelale raketi vrz eden civilen objekt vo seloto Al Sukarija, vo pogranichnata oblast Abu Kamal, pri shto, spored siriskite vlasti, zaginale osum civili. Demonstrantite, megju koi bea i visoki drzhavni sluzhbenici i profesori vo drzhavnite uchilishta, se sobraa na glavniot ploshtad, na nekolku kilometri od amerikanskata ambasada. Nekoi od niv nosea transparenti protiv SAD i Izrael, a drugi go slavea pretsedatelot Bashar al Asad. Vlastite nalozhija do 6 noemvri da se zatvorat edno amerikansko uchilishte i amerikanskiot kulturen centar vo Damask.

ZAKANA NA PJONGJANG:

Od Seul kje ostane prav i pepel!

Severnokorejskata armija se zakani deka od Juzhna Koreja kje ostane samo prav i pepel ako Seul ne gi zapre gragjanskite grupi koi rasprostiraat antivladini letoci vo komunistichkata drzhava. Severna Koreja izrazi nezadovolstvo od rasprostiranjeto so balon na okolu 100.000 letoci od juzhnokorejski aktivisti. Zapadni mediumi komentiraat deka toa se sluchuva so godini, no poslednata zakana se odnesuva na iznesuvanjeto na edna tabu-tema - zdravjeto na severnokorejskiot lider Kim Jong-il.

LIBIJA

Gadafi najavuva ruska baza!

Pretsedatelot na Libija Moamer Gadafi, koj za prvpat vo poslednive 23 godini ja poseti Moskva, kje im go iznese na ruskite vlasti predlogot za otstapuvanje na prostor za ruska voena baza na libiska teritorija, prenese ruskiot vesnik Komersant. Anonimniot izvor na vesnikot tvrdi deka bazata bi bila smestena vo libiskoto pristanishte Bengazi. "Ruskoto voeno prisustvo kje bide garancija za toa deka SAD nema da ja napagjaat Libija. Amerikancite postojano vrshat pritisok vrz Gadafi, nasproti mnogubrojnite obidi za megjusebno pomiruvanje", komentira Komersant. Ruski voeni brodovi koi se na pat za Venecuela, kade vo tekot na noemvri kje uchestvuvaat na voeni vezhbi, na 11 oktomvri nakratko vplovija vo libiskoto pristanishte Tripoli, potsetuva vesnikot.

PAKISTAN

Okolu 200 zaginati vo zemjotres

Najmalku 190 lica zaginale, a nad 400 se povredeni vo silniot zemjotres shto ja pogodi pakistanskata provincija Baludzhistan. Po prvichniot zemjotres, so jachina od 6,4 stepeni spored Rihter, chij epicentar bil na 60 kilometri od gradot Keta, sleduvale niza potresi, od koi najsilniot bil so intenzitet od 6,2 stepeni. Spored lokalnite vlasti, najpogodeni se osum sela vo blizinata na gradovite Keta i Zijarat. Gradonachalnikot na Zijarat Dilavar Kakar predupredil deka crniot bilans mozhe da bide mnogu pogolem, zashto spasuvachkite ekipi ushte se obiduvaat da stignat do selata vo visokite planinski predeli. Najmalku 6.000 lica ostanale bez svoite domovi.

MEKSIKO

Uapsen e Doktorot od Tihuana

Meksikanskata policija go uapsi Eduardo Arelano Feliks ili Doktorot, lider na eden od meksikanskite narkokarteli. Feliks e prv na spisokot na megjunarodnite shverceri so narkotici na amerikanskata Agencija za borba so narkotici. Toj beshe lider na kartelot so istoto ime, koj ja razvival dejnosta od gradot Tihuana, vo blizina na granicata so SAD.
Vo 2003 godina SAD go osudija vo otsustvo Arelano Feliks za shverc so droga i za perenje pari i objavija nagrada od pet milioni amerikanski dolari za negovo apsenje. Klanot Feliks dominira na pazarot na narkotici vo Kalifornija od sredinata na 90-tite godini na minatiot vek. Negovite chlenovi se poznati po zhestokite metodi na rasprava so protivnicite i so konkurentite. Vkupniot broj na zhrtvite na narkovojnata vo meksikanskite provincii po granicata so SAD iznesuva okolu 3.800 lica.

INDIJA

Nad 60 ubieni vo bombashki napadi

Najmalku 61 lice zaginale, a nad 300 se raneti vo 12 eksplozii shto odeknale vo gradovite i na pazarite vo severoistochnata indiska drzhava Asam. Spored policijata, za samo eden chas odeknale 12 eksplozii, od koi shest vo glavniot grad Guvahati. Vednash po eksploziite policijata vovela policiski chas vo Guvahati, kade shto gnevnite zhiteli pochnale da gi napagjaat policijata, protivpozharnite i ambulantnite vozila. Se' ushte nikoj ne ja prezel odgovornosta za napadite, no vlastite soopshtile deka zad niv najverojatno stoi Obedinetiot osloboditelen front na Asam - ULFA, separatistichka grupa shto se bori za nezavisnost na taa indiska sojuzna drzhava ushte od 1979 godina.

Osumgodishno dete si pukalo vo glavata so uzi

Vlastite vo amerikanskata drzhava Masachusets povedoa istraga za incidentot shto se sluchi na Saemot za oruzhje vo gradot Vestfild, koga edno osmogodishno dete sluchajno si ispukalo vo glavata kurshum od uzi. Dodeka tatko mu ja baral kamerata so namera da go snimi sinot, deteto ja nasochilo avtomatskata pushka kon edna tikva i go povleklo chkrapaloto, no poradi silniot povraten udar zagubilo kontrola nad oruzhjeto i sluchajno se zastrelalo vo glavata. Spored zakonite na Masachusets, i decata mozhe da pukaat od oruzhje ako se pod nadzor na instruktor ili imaat soglasnost od roditel ili od staratel. Tragichno zaginatiot Kristofer Bizil odel vo treto oddelenie, a na saemot na oruzhje doshol so tatko si i so postariot brat Kolin. Tatkoto tvrdi deka Kristofer vekje rakuval so pishtoli, no deka vo nedelata prvpat zel v raka avtomatski pishtol.