MAKEDONIJA » Ekonomija

PO POVIKOT NA GRCHKIOT GUVERNER DA NE SE ODLEVA KAPITALOT VO BALKANSKITE FILIJALI

Smiruvachki tonovi od Stopanska i od Alfa banka

Nacionalnata banka na Grcija gi povika grchkite banki da zaprat so prefrlanjeto kapital vo svoite filijali vo drugite balkanski zemji. Spored grchkoto radio Skaj, guvernerot na bankata Jorgos Provopulos ispratil pismo do pogolemite banki vo Grcija so baranje da zapre odlivot na kapital od zemjata, so cel da mozhe da se finansiraat grchkite domakjinstva i kompanii koi ne se vo sostojba da gi isplakjaat svoite krediti. Vakvata informacija predizvika voznemirenost kaj komintentite na dve banki vo Makedonija koi se so grchki kapital - Stopanska banka i Alfa banka - no od tie banki upatija smiruvachki tonovi: "Prodolzhuvame so svoite delovni planovi i so poddrshkata na site nashi klienti".
Stopanska banka e vo dominantna sopstvenost na Nacionalnata banka na Grcija. Kako najgolema bankarska grupacija vo Jugoistochna Evropa, na pochetokot na 2000 godina taa ja prezede Stopanska banka i vo momentov poseduva 73 procenti od bankata. Alfa banka e vo stoprocentna sopstvenost na Grcite. Bankata e formirana vo 1993 godina, kako edna od prvite privatni banki vo Makedonija pod imeto Kreditna banka AD Skopje. Vo 2000 godina Alfa bank AE od Atina go otkupi nejziniot upravuvachki paket akcii . (Vecher)

MAKEDONSKA BERZA

Rekorden minus

Makedonskata berza minatata nedela beshe regionalen rekorder vo zaguba otkako indeksot na najlikvidnite deset kompanii, MBI 10, padna za 8,65 procenti. Akcionerite, vo panika, gi prodavaa svoite akcii po koja bilo cena. Slichen pad na berzanskiot indeks beshe zabelezhan vo april godinava, koga Makedonija ne vleze vo NATO. Posledniot pad na berzanskiot indeks se sluchi istovremeno so pochetokot na primenata na odlukata za ogranichuvanje na dnevnite cenovni fluktuacii do 20 otsto od baznata osnova na ponelikvidnite ili pomalku trguvanite akcii. Nitu cenovnoto ogranichuvanje nitu ubeduvanjata deka Makedonija nema da ja zafati globalnata kriza nemaa efekt vrz investitorite. Tie po sekoja cena sakaat da se oslobodat od akciite i da dobijat gotovina. I na berzite vo regionot ne beshe podobro. Indeksite pagjaa i na ljubljanskata, zagrepskata i belgradskata berza, no tamu zagubata ne se iskachi ni do sedum otsto. (Shpic)

NARODNA BANKA PUSHTA VO OPTEK NOVI KOVANICI

Moneti od 10 i od 50 denari

Sovetot na Narodna banka reshi da se pushtat vo promet kovani pari od 10 i od 50 denari. Paralelno so kovanicite, kje se upotrebuvaat i banknotite od 10 i 50 denari. Narodna banka soopshti deka bankarskiot sistem ja zadrzhal stabilnosta. Zakluchno so juni, vkupnata aktiva na bankarskiot sistem dostignala iznos od 241,1 milijarda denari, shto vo odnos na krajot na 2007 godina e porast od 7,8 procenti. Bankite prodolzhile zabrzano da kreditiraat, a kreditite na naselenieto rastele najzasileno, so polugodishna stapka od 22,3 nasto. Najmnogu porasnale potroshuvachkite krediti - 39,4 procenti, i kreditnite kartichki - 22,8 procenti. Prodolzhil i trendot na namaluvanje na plasmanite na makedonskite banki kaj stranskite banki i nivnoto plasiranje kako krediti vo domashnata ekonomija. Na 30 juni plasmanite kaj stranskite banki iznesuvale 30,5 milijardi denari i, sporedeno so krajot na 2007 godina, se namalile za 5,7 milijardi denari. Za shest meseci bankite imale vkupna dobivka od 2,5 milijardi denari shto, sporedeno so istiot period od 2007 godina, e zgolemuvanje za 13,2 procenti. (Nova Makedonija)

TEKSTILNATA I KOZHARSKATA INDUSTRIJA PRED KOLAPS

Se najavuvaat iljadnici otkazi!

Kozharskata i tekstilnata industrija, vo koi ima okolu 60.000 vraboteni, masovno kje gi otpushtaat rabotnicite ako drzhavata ne im pomogne da se spravat so svetskata ekonomska kriza. Menadzherite od ovie dve industrii so najgolem broj vraboteni predlagaat Vladata da im gi plakja pridonesite na vrabotenite vo mesecite koga ostanuvaat bez rabota i da opredeli fiksen iznos na osnovicata na koja kje se plakjaat pridonesite so voveduvanjeto na bruto-plata.
"Krizata vo Makedonija se prenese preku nashite stranski partneri za koi proizveduvame. Vo poslednite nekolku meseci se' povekje se namaluva obemot na rabota. Potroshuvachkata na obleka i na obuvki na pazarot vo SAD i vo EU e drastichno opadnata, a toa doveduva i do golemo namaluvanje na obemot na proizvodstvoto", tvrdat menadzherite od dvete industrii koi se sobraa na sostanok vo Stopanskata komora na Makedonija vo Skopje. Nekoi od niv vekje bile prinudeni periodichno da gi odjavuvaat rabotnicite, a ako krizata pochne da se prodlabochuva ne e iskluchena mozhnosta, velat tie, i da gi zatvorat fabrikite. "Turbo rabotime samo shest meseci od cela godina. Za da ne gi otpushtame vrabotenite, barame Vladata i vo mesecite koga kje nemame rabota da gi plakja pridonesite, ili da go namali iznosot shto treba da go uplatime", veli Jovica Petkovski od chevlarskata firma od Kumanovo. Spored pretsedatelot na Zdruzhenieto na kozharsko-prerabotuvachkata industrija Konstantin Barzov, vo slednite nekolku meseci makedonskite firmi treba da se borat so vlijanieto i na nadvoreshnite faktori, kako shto e silnata konkurencija i kvalitetot, no i na vnatreshnite, kako shto se visokite davachki. Tekstilcite i kozharcite baraat pridonesite da se plakjaat ne na 50, tuku na 35 otsto od prosechnata plata. (Vest)

STAVRESKI:

So 10 procenti od profitot Feni ja reshava krizata

Okolu 650 rabotnici od Feni dojdoa na protesti pred Vladata vo Skopje. Rabotnicite gi povtorija baranjata shto nivnite direktori mu gi kazhaa na ministerot za ekonomija Fatmir Besimi. Tie baraat vrakjanje na bescarinskata zona, nova koncesija za rudnikot Studena Voda i beneficirana cena na strujata. Rabotnicite od kombinatot gi primi vicepremierot Zoran Stavreski, zaedno so ministerot za finansii Trajko Slaveski i ministerot za ekonomija Besimi. Tie im porachaa na rabotnicite reshenieto za nadminuvanje na krizata da go najdat zaedno so menadzherskiot tim na kombinatot.
"Feni e edna od najdobrite kompanii vo Makedonija. Vo izminatiot period raboteshe iskluchitelno profitabilno, poradi visokite ceni na metalite vo periodot od 2005 do 2007 godina. Vo toj period Feni ostvari profit od okolu 200 milioni amerikanski dolari vo trite godini. Nashata sugestija e Sindikatot da razgovara so rakovodstvoto na kombinatot, zashto ako vlozhat samo 10 otsto od profitot, a toa se 20 milioni amerikanski dolari, bi mozhele da ja prebrodat krizata", izjavi Stavreski po sredbata so sindikalcite. (Vest)