MAKEDONIJA » Politika

TRI MESECI OD VLADINIOT MANDAT

Sto denovi vo mesto!

Rabotata na vladata vo prvite sto denovi od ovoj mandat e bleda i nevpechatliva i se' ushte ne mozhe da se pochuvstvuvaat efekti od ambicioznata vladina programa za reformi i za prerodba, ocenuvaat politichki i ekonomski analitichari. Ovaa vladina programa e prodolzhenie na prethodnata, stanuva zbor za istata vladeachka partija, a i stilot na rabota na vladata ne se razlikuva od prethodniot sostav. Edinstvenoto neshto shto se promeni e koalicioniot partner od albanskata etnichka zaednica, no ne i relaciite i odnosite so nego. Na mestoto na DPA vo vladinite fotelji sednaa kadri na DUI, partijata za koja premierot Nikola Gruevski komentirashe deka "e sostavena od teroristi so koi toj nikogash ne bi koaliciral". No, sepak, politichkata igra diktira drugi pravila.
I dodeka analiticharite ocenuvaa deka Menduh Tachi beshe bezglasna bukva vo vladata na Gruevski i raboteshe na porastot na rejtingot na premierot, slichni se ocenkite i za Ali Ahmeti. Uslovite shto DUI prethodno gi postavuvashe i poradi koi go bojkotirashe parlamentot sega se zaboravija. Ramkovniot dogovor ne se sproveduva spored planiranoto, a se zaboravija i borcite na ONA. Sepak, Gruevski go dobi toa shto go posakuvashe - apsolutno mnozinstvo, Badenterovo i dvotretinsko mnozinstvo vo parlamentot vo koj kontrolira 80 pratenici i slaba opozicija koja se soochuva so dlaboka vnatreshna kriza.
Analiticharot Suad Misini ocenuva deka VMRO-DPMNE, i pokraj nadezhta, ne prikazha nishto novo vo odnos na nachinot na koj vladeeshe SDSM. "Svedoci sme deka, osven zgolemeniot indeks na percepcija deka se raboti na golemi promeni, vo realnosta mnogu malku se postignuva. Vo izminative sto denovi prodolzhuva vekje ustanoveniot nachin na vladeenje na Gruevski, so masivni manipulacii vo site sferi, kako i straotnoto troshenje budzhetski pari za, megju drugoto, debilni i nepotrebni reklami, no koi imaat i vazhna uloga vo tehnologijata na vladeenjeto", veli Misini.
Direktorot na Centarot za istrazhuvanje i kreiranje politiki Zhidas Daskalovski ja ocenuva rabotata na vladata vo prvite sto denovi kako intenzivna, so uspesi vo nekolku oblasti, kako na primer ekonomijata i borbata so kriminalot, ispolnuvanje na uslovite za vizna liberalizacija, no i so problemi vo oblasta na nadvoreshnata politika i bitkata za imeto, EU i NATO integracijata. "Posebna teshkotija za nas e toa shto zemjata se steknuva so negativen imidzh vo odnos na odnosite so Grcija i t. n. spor, vo koj poleka gi gubime simpatiite vo EU. Odnosite so opozicijata i so koalicionite partneri se za makedonski uslovi voobichaeni, odnosno nedorazvieni, iako tokmu Evropskata unija insistira na zasilen dijalog i sorabotka", smeta Daskalovski.
Shto se odnesuva do ekonomskata politika na vladata, ekspertite za taa oblast predviduvaat deka efektite od ekonomskite merki shto se prezemeni dosega kje se vidat duri vo idnina. Spored ekonomistite, sto denovi vo ekonomijata ne se dovolni za da se oceni nivnoto dejstvo, zatoa shto merkite imaat odlozheno dejstvo, bilo da e toa negativno ili pozitivno. (Vreme)

NIKOLA GRUEVSKI, PREMIER:

Realizirani se nad 90 otsto od planovite na vladata

"Vladata realizirashe nad 90 procenti od toa shto go veti vo programata so koja ja dobi doverbata od gragjanite. Se ostvarija planiranite 183 proekti i merki i dopolnitelni 11 proekti, a se intenziviraa i prethodno pochnatite aktivnosti za reformi vo mnogu oblasti", istakna vo sabotnoto obrakjanje premierot Nikola Gruevski. Toj reche deka vo izminatite sto denovi vladata rabotela sekojdevno i posveteno na reshavanje na problemite na gragjanite i na razvoj na drzhavata i poracha deka nema da dozvoli da ja zagubi nivnata doverba. Gruevski gi nabroja i nerealiziranite aktivnosti, za koi presmetal deka iznesuvaat 10 procenti od vetenoto, i prizna deka vladata napravila i greshki koi, kako shto naglasi, ne bile strategiski.
Spored premierot, najgolem uspeh vladata postignala na poleto na ekonomijata, za chii zgolemeni pozitivni parametri ja upati opozicijata da se informira od izveshtaite na Svetskata banka i na Megjunarodniot monetaren fond i od Evropskata komisija. Novi stranski direktni investicii vo iznos od 300 milioni evra, rast na idustriskoto proizvodstvo za 15,7 procenti, zgolemuvanje na platite vo javnata administracija i na penziite se nekoi od uspesite shto gi posochi Gruevski na ekonomski plan.

SDSM:

Najgolemiot neuspeh e na poleto na ekonomijata

V. d. pretsedatelot na SDSM Zoran Zaev na pres-konferencija vo nedelata reche deka vladata go dozhivea najgolemiot neuspeh vo prvite sto denovi od vladeenjeto na poleto na ekonomijata. "Ovie sto denovi, no i periodot prethodno, se karakteristichni po masovnite poskapuvanja. Na poleto na stranski investicii ovaa vlada dozhivea celosno fijasko, a za ekonomijata dovolno zboruva faktot deka, namesto da zboruva za konkretni rezlutati, Gruevski ne' upatuva na izveshtaite na MMF i na Svetskata banka koi, pokraj so pofalbi, se prepolni i so seriozni kritiki za vladata", reche Zaev.
Borbata protiv korupcijata, kako shto istakna Zaev, vekje site ja percipiraat kako borba protiv politichkite protivnici na vlasta, so retki izleti so apsenje na vistinski kriminalci. Toj posochi deka vladata ima celosno pogreshna strategija vo obrazovanieto i deka so noviot zakon za rabotni odnosi brutalno se kratat rabotnichkite prava. "Kratenjeto na rabotnichkite prava vo uslovi na ekonomska kriza e ushte edna strategiska greshka. Nie kje go poddrzhime shtrajkot na SSM na 7 noemvri vo sedum gradovi niz Makedonija, a na 13 noemvri kje bideme i vo Skopje, zaedno so rabotnicite, vo odbrana na rabotnichkite prava", reche Zaev i naglasi deka e prashanje na vreme koga i zemjodelcite kje izlezat na masovni protesti.
V. d. pretsedatelot na SDSM istakna deka vladata ne prezela nishto za spravuvanje so finansiskata kriza od koja, kako shto kazha, najmnogu e pogodena metalurgijata. "Site vladi vo svetot imaat posebni strategii za spravuvanje so globalnata kriza, samo nashata nemo gleda i cheka neshtata sami od sebe da se reshat", reche Zaev. (MIA)

LDP:

Vladata gi prespa prvite sto denovi

Pretsedatelot na LDP Jovan Manasievski na pres-konferencija vo nedelata oceni deka od toa shto beshe napraveno vo izminatite sto denovi pozitivni bile demarkacijata na granicata so Kosovo i akcijata protiv kumanovskiot tutunski bos, no deka sepak dominiraat negativnite aspekti. "Najmnogu sme zagrizheni poradi indolentniot odnos na vladata kon globalnata finansiska i ekonomska kriza. Fakt e deka nashata vlada nitu ednash ne zasedavala za ovie temi, nitu edna merka ne se producirashe za soochuvanje so prelevanjeto na globalnata kriza i deka ne postoi nikakov plan", reche Manasievski. Spored nego, kaj vladata postoi celosna isprevrtenost na kriteriumite shto, kako shto reche, "se dokazhuva so izlaganjeto na premierot Nikola Gruevski za prvite sto denovi od rabotata na vladata, koj za polovina chas popatno samo ednash go spomena NATO i dvapati EU". (MIA)

PO PREDLOGOT DIJASPORATA DA GLASA NA SLEDNITE IZBORI

LDP obvini deka se podgotvuva izboren falsifikat

Liderot na LDP Jovan Manasievski vo Sobranieto obvini deka predlogot za izmena na Izborniot zakonik, so koj se predviduva na slednite parlamentarni izbori pravo na glas da imaat i iselenicite shto se na privremena rabota i so postojan prestoj vo stranstvo, e voved vo izboren falsifikat. Manasievski veli deka vo uslovi koga nitu eden nadlezhen drzhaven organ nema precizna evidencija na vkupniot broj makedonski iselenici i nerazviena mrezha od samo 45 diplomatsko-konzularni pretstavnishtva, predlogot za glasanje na dijasporata e predlog za nasilno kradenje na glasovi. "Ova e voved vo najbezobrazen falsifikat. Iselenicite treba da glasaat vo zemjite vo koi plakjaat danok. Vo Makedonija ne postoi organ koj kje mozhe da go potvrdi brojot na iselenicite", reche Manasievski. Ivica Georgievski od VMRO-DPMNE im se sprotivstavi na tvrdenjata na Manasievski, velejkji deka iselenicite zaminale od Makedonija od ekonomsko-socijalni prichini i deka treba da im se ovozmozhi pravoto na glas. "Iselenicite ja sakaat svojata matichna drzhava mozhebi mnogu povekje duri i od nekoi pratenici vo parlamentot. Se raboti za trojca pratenici koi kje gi izbiraat glasachite od dijasporata i toa nema da go izmeni balansot vo Sobranieto", veli Georgievski. (Vecher)

OPOZICIJATA JA NAVREDI DIJASPORATA

Iselenicite ne sakaat da bidat bezglasna bukva

Makedonskite iselenici nema da dozvolat koja bilo vlast da gi zloupotrebi nivnite glasovi, a chinot na glasanje kje pridonese tie da pochuvstvuvaat deka matichnata drzhava ne zaboravila na niv, smetaat pretstavnici na dijasporata. Pretsedatelot na organizacijata Obedineti Makedonci od Kanada Dragi Stojkovski veli deka postojano mozhe da se postavuva dilemata dali se sozdadeni uslovi za glasanje na dijasporata. "Ednostavno, treba da se pochne i potoa site nedoslednosti da se popravaat. Se razbira deka prethodno mora da se prijavat site iselenici, za da se znae nivniot broj i identitet. Ako odime po logikata deka glasanjeto mozhe da bide zloupotrebeno od vlasta poradi mnogubrojnite neregularnosti, treba li da im se odzeme pravoto na glas i na site vo Makedonija?", prashuva Stojkovski.
Rakovoditelot za dijaspora vo MNR Sashko Todorovski veli deka glasanjeto na dijasporata mozhe da se realizira samo vo nashite diplomatski pretstavnishtva. "Za glasanje nadvor od diplomatskite pretstavnishtva e potrebna dozvola od matichnata drzhava, a toa e mnogu slozhena procedura. Najvazhno kje bide tie shto sakaat da glasaat, bez razlika dali se iselenici ili se na privremena rabota, toa da go prijavat za da mozhe da se utvrdi nivniot broj", veli Todorovski.
Direktorot na Agencijata za iselenishtvo Vasil Naumov veli deka brojot na gragjanite shto kje glasaat na izborite nema da se zgolemi, zashto mozhnosta za glasanje kje im se dade samo na tie shto imaat makedonsko drzhavjanstvo, a ne na celata dijaspora. "Postojat mnogu iselenici shto ne poseduvaat makedonsko drzhavjanstvo i nim sekako deka nema da im bide ovozmozheno da glasaat. Problem mozhe da se javi edinstveno koga nadlezhnite kje sakaat da proverat kolku makedonski drzhavjani zhiveat vo stranstvo, a ne se prijavile deka se iselile", veli Naumov. (Vreme)

MANASIEVSKI:

Shest pratenici od vlasta so dvojno drzhavjanstvo

Pratenikot i lider na LDP Jovan Manasievski od sobraniskata govornica obelodeni deka shest pratenici od vladeachkoto mnozinstvo imaat dvojno drzhavjanstvo. "Pratenici so dvojno drzhavjanstvo imalo i porano, a i sega shestmina od pratenicite od redovite na parlamentarnoto mnozinstvo se so dva pasosha, no tie ne go istaknuvaat toj fakt, zashto mozhe da im nashteti", reche pratenikot Manasievski. Ova tvrdenje nikoj od prisutnite pratenici vo salata ne go demantirashe.
Manasievski go izreche ova obvinuvanje dodeka go obrazlagashe amandmanot shto go podnese negovata partija za izmenite na Izborniot zakonik, koj im go negira pravoto na pratenicite na dvojno drzhavjanstvo. Spored nego, dvojnoto drzhavjanstvo e pogreshno, neetichki i pretstavuva izigruvanje na glasachite koga izbiraat pratenici koi nosat kluchni odluki za drzhavata. Edinstven pratenik od vlasta shto go poddrzha amandmanot beshe Silvana Boneva, koja smetashe deka toj kje mozhe da raschisti mnogu raboti na narednite izbori. (Spored Vest)

SE ZALADUVAAT ODNOSITE MEGJU SDSM I LDP

Zajde opozicionoto "Sonce"

Pretsedatelskite ambicii na eksministerot za vnatreshni raboti Ljube Boshkoski kje ja rasturat koalicijata Sonce. Razlikite megju SDSM i LDP za izmenite na Izborniot zakonik seriozno gi raznishale odnosite megju dvete nosechki partii na opozicioniot blok. SDSM odbiva da ja poddrzhi LDP za dvojnoto drzhavjanstvo, zatoa shto ne saka da sorabotuva so premierot Nikola Gruevski za eliminacija na Boshkoski od slednite pretsedatelski izbori, tvrdat partiski izvori. Vo SDSM se podgotveni, duri i po cena da ja spukaat rabotata so "pomaliot brat" vo koalicijata Sonce, ne samo da ne go eliminiraat od igrata Boshkoski tuku, ushte povekje, da gi podgrevaat negovite pretsedatelski ambicii. Ako Boshkoski ostane vo igra, tie ochekuvaat seriozno da go zagrozi pretsedatelskiot kandidat na VMRO-DPMNE na slednite izbori.
Liderot na LDP Jovan Manasievski potvrdi deka koalicijata Sonce e vo kriza, no ne po nivna vina. Manasievski tvrdi deka tie ne ja napushtaat koalicijata, tuku deka SDSM gi napushta nejzinite principi, koi bea zacrtani na zaednichkata izborna platforma pred izborite. Spored nego, so otstapkata shto SDSM im ja pravi na partiite od vlasta za vrakjanje na partiskite chlenovi vo izbirachkite odbori i so nepoddrzhuvanjeto na dvojnoto drzhavjanstvo gi gazi vetuvanjata shto bea dadeni pred izborite. Razlikite megju SDSM i LDP se tolku dlaboki, shto nema da bide iznenaduvanje ako na slednite lokalni izbori nastapuvaat samostojno.
SDSM oficijalno ne go poddrzha predlogot na LDP za dvojno drzhavjanstvo poradi toa shto toa ne bilo dogovoreno na liderskata sredba i zashto toa ne e neophoden uslov za fer i demokratski izbori. "Gragjanite so svoite glasovi odluchuvaat za toa koj kje stane pratenik", reche pratenikot Igor Ivanovski vo tekot na raspravata vo Sobranieto. (Vest)

LDP kje ima svoj pretsedatelski kandidat

Poslednite nastapi na LDP vo Sobranieto bea i protiv pozicijata i protiv opozicijata, so zhestoki repliki vo vrska so izmenite na Izborniot zakonik, za baranjata funkcionerite da ne mozhe da imaat dvojni drzhavjanstva, kako i za brojot na pratenicite vo parlamentot. Vo vrska so poslednite nesoglasuvanja so koalicioniot partner, pretsedatelot na LDP Jovan Manasievski veli deka negovata partija nastapuva vrz platformata na koja gi izbrale gragjanite. "Kako del od koalicijata Sonce nie zboruvavme deka kje bideme protiv partizacijata na instituciite i ja osuduvavme politikata na segashnata vlada i na poraneshniot premier Ljubcho Georgievski. Sega ne' iznenadija stavovite na SDSM, koj gi prifati, odnosno gi glasashe predlozite na VMRO-DPMNE za partizacija na drzhavnite institucii. Faktichki, so diskusiite na nekoi pratenici celosno se rehabilitira poraneshniot premier Georgievski. Tie raboti navistina ne' iznenadija", veli Manasievski.
Vo odnos na toa dali vakviot nastap sepak znachi i samostoen nastap na izborite, liderot na LDP veli deka toa e nivna dolgorochna opredelba, koja e potvrdena na nivniot posleden kongres, no i deka partijata so toa ja istaknuva svojata nezavisnost i avtonomnost. Dogovorot na SDSM so VMRO-DPMNE toj go tretira kako nivna rabota, vo koja LDP ne saka da uchestvuva.
Manasievski veli deka partijata vekje e reshena da vleze vo proces na nominacija na svoj kandidat za pretsedatel na drzhavata. "Za pretsedatelskite izbori nie vekje soopshtivme deka pravime konsultacii da izlezeme so sopstven kandidat. Otkako kje zavrshi nominacijata na nashiot kandidat nie kje pobarame poshiroka poddrshka, a koi partii kje reshat da go poddrzhat, toa e nivno prashanje", istaknuva Manasievski. (Nova Makedonija)

MINISTERSTVO ZA PRAVDA

Crvenkovski pak pomiluva nasilnik!

Ministerstvoto za pravda go obvini pretsedatelot Branko Crvenkovski deka go pomiluval ohrigjanecot Aleksandar Veljanovski, koj e poznat nasilnik i kriminalec. Vo minatata godina toj bil osuden na zatvorska kazna od edna godina i chetiri meseci za nasilstvo i predizvikuvanje opshta opasnost i na dve godini i devet meseci za ubistvo na mig i nedozvoleno drzhenje oruzhje. Po baranjeto za pomiluvanje na Veljanovski Ministerstvoto za pravda dalo negativna preporaka bidejkji toj izvrshil teshki krivichni dela, bil osuden na uslovna zatvorska kazna i protiv nego se vodela druga krivichna postapka. Toa ne bilo dovolno za pretsedatelot Crvenkovski, koj sepak reshil da go amnestira Veljanovski.
Od Ministerstvoto za pravda ukazhuvaat deka ova e chetvrto pomiluvanje od pretsedatelot na lica nasilnici-povratnici, i toa dve lica koi bile osudeni za sprechuvanje izbori i glasanje i dve lica koi bile osudeni za krivichno delo nasilstvo. "So pomiluvanje nasilnici i povekjekratni storiteli na krivichni dela se isprakja losha poraka do gragjanite na Republika Makedonija, se podrivaat temelite i celite na kaznenata postapka za prevencija i sprechuvanje nasilni krivichni dela i zashtita na gragjanite", stoi vo soopshtenieto od Ministerstvoto.
Na odlukata za pomiluvanje reagiraashe i VMRO-DPMNE, od kade shto tvrdat deka pretsedatelot ja zloupotrebil svojata funkcija i direktno se stavil vo odbrana na kriminalot i nasilstvoto. "I so ovoj primer povekje od jasna e zadninata na Crvenkovski. Dali na vakov nachin se podgotvuvate za lokalnite i pretsedatelskite izbori?", izjavi portparolot Aleksandar Bichikliski.
Od kabinetot na pretsedatelot informiraat deka odlukata za pomiluvanje na Veljanovski bila donesena po predlogot na Komisijata za pomiluvanje, no i poradi negovata vloshena zdravstvena sostojba. Spored soopshtenieto od kabinetot, ovaa odluka imala iskluchivo human karakter. Ottamu go obvinija ministerot za pravda Mihajlo Manevski deka vrshi selektivna prezentacija na predmetite za pomiluvanje i deka tokmu toj vo mart godinava, i po-kraj protivenjeto na Crvenkovski, go amnestiral Zoran Tasikj, koj bil osuden za trgovija so droga, shto bilo prv vakov registriran sluchaj vo pravosudnata praktika na Makedonija. (Nova Makedonija)

DUI PRED RASKOL

Si za'rzhaa Skopje i Tetovo

Mozhen e raskol vo DUI otkako pratenikot Dzhevad Ademi javno obvini deka vo partijata ima reketari i banditi. Izvori od DUI neoficijalno tvrdat deka rakovodstvoto ja razgleduva mozhnosta da go iskluchi Ademi od partijata, no naglasuvaat deka se mali shansite da se reshi za takov chekor, zashto toa mozhelo da dovede do novi vnatrepartiski konflikti. A Ademi vekje izjavi deka nema namera samoinicijativno da ja napushti DUI i deka bil podgotven za otvorena vojna so banditite i so reketarite vo partijata.
Vo Sobranieto zad zatvoreni vrati zasedavaa site pratenici, ministri i zamenici-ministri na DUI. Na sredbata ne prisustvuval samo Ademi.
Spored visoki partiski izvori, prichinata za nastapot na Ademi i za javno iskazhanite obvinuvanja bila prozaichna - navodno ministerot za zdravstvo Bujar Osmani ne mu odgovoril na telefonski povik. Vo svojata izjava Ademi obvini deka skopskite ministri se stavale nad partiskite interesi i deka gi reketirale sopstvenite sopartijci. Vo skopskiot razgranok na DUI ne krijat deka ima golemo netrpenie megju dvata razgranoka, no ne sakaat da zboruvaat oficijalno. "Kako mozhel minister od Skopje da ne mu krene telefon na pratenik od Tetovo? Katastrofa!", ironichno komentiraat izvori od skopskiot razgranok na DUI.
Rivalstvoto i netrpenieto megju skopskiot i tetovskiot razgranok trae vekje podolgo vreme. Se smeta deka glavna prichina za netrpenieto e borbata za prevlast i za funkcii vo instituciite na vlasta. (Nova Makedonija)

ONA ne se predava

Eden del od rasformiranata ONA najavuva akcija za sobiranje 10.000 potpisi od gragjanite koi se potrebni za predlog-zakonot, shto e vo faza na izrabotka i so koj kje se baraat penzii za veteranite i za borcite na ONA, shto poskoro da se najde pred pratenicite. Chlenot na otcepenoto Zdruzhenie na veteranite i aktuelen pratenik od redovite na Nova demokratija Abedin Zumberi izjavi deka se vo tek konsultacii so politichari i so prijateli na ONA koi treba da reshat kako borcite da dobijat parichen nadomestok i da ne chekaat dve godini, kako shto najavi DUI. "Najverojatno kje reshime da se sobiraat potpisi od gragjanite shto kje bidat bilet za predlog-zakonot da se razgleda vo Sobranieto. Barame isti beneficii za site. Nie ne mozheme da izmislime paralelen parlament, zatoa mora da gi ostvarime svoite prava tuka i sega", veli Zumberi. Spored nego, incijativata nema poddrshka od visokoto rakovodstvo na DUI, nitu od pretsedatelot na prvobitnoto Zdruzhenie na veteranite Fazli Veliu.
Neodamna vicepremierot od redovite na DUI Abdulakjim Ademi reche deka vladinite partneri go odlozhile dodeluvanjeto penzii za pripadnicite na ONA za slednite dve godini. "Za ovoj problem nadlezhni se najvisokite institucii. Premierot Gruevski i Ahmeti se dogovorile deka ONA kje bide obeshtetena vo ramkite na postojnite zakoni i se cheka povolen moment za toa", tvrdeshe togash Ademi. (Shpic)

Branitelite vo hodnik

Zakonot za branitelite se' ushte e zaglaven vo Sobranieto, zatoa shto vladata ne dava mislenje za nego. Prviot chovek na zdruzhenieto Dostoinstvo Stojanche Angelov veli deka dve nedeli bara priem kaj premierot i vo MVR, no povraten odgovor ne dobil. "Ochigledno e deka Sobranieto e pod kontrola na vladata", veli Angelov.
Vladata nema odgovor na prashanjeto zoshto ne ispratila mislenje za predlog-zakonot. Prvichno, DUI reagirashe deka branitelite baraat mnogu pari, a VMRO-DPMNE dopolni deka ne mozhe site makedonski braniteli da dobijat isti beneficii od drzhavata.

SDSM:

Religiozni fanatici predavaat veronauka

Svedoci sme na toa deka duri i religiozni fanatici dobile shansa da predavaat veronauka, predupredi opozicioniot SDSM. Partijata pobara vednash da se ukine zadolzhitelnoto versko obrazovanie vo uchilishtata, a predmetite zapoznavanje na religiite i veronauka da im se ponudat na uchenicite vo kombinacija so drugi predmeti.
Neodamna Islamskata verska zaednica obvini deka vo nekoi skopski uchilishta islamska veronauka predavaat nastavnici shto ne bile na listata predlozheni kandidati od IVZ. Poradi toa, tie strahuvaa od shirenje radikalen islam vo uchilishtata. Od Drzhavniot prosveten inspektorat rekoa deka se' ushte se ispituva dali imalo nezakonski vrabotuvanja. "Drzhavata nema kontrola vrz sproveduvanjeto na veronaukata, a decata se izlozheni na golem rizik. Voveduvanjeto veronauka e sprotivno na Ustavot i na osnovnoto nachelo za sloboda i versko izrazuvanje. Zagrozena e sekularnosta na drzhavata, koja mora da ostane nastrana od religijata. So ovoj predmet religijata direktno se mesha vo drzhavnite institucii", reche Lolita Ristova od SDSM.
Spored opozicijata, verouchenie treba da se organizira vo verskite objekti. Od partijata smetaat deka vladata go proturkala ovoj proekt "na mala vrata", zashto roditelite se anketirale za vreme na letnite odmori. (Nova Makedonija)

JAVNIOT OBVINITEL RABOTI NA ATENTATOT VRZ GLIGOROV

Svedokot e soslushan, na red e "udbashot na Forum"

Javniot obvinitel Ljupcho Shvrgovski go soslushal svedokot za kogo pishuvashe profesor Ljubomir Frchkoski vo svojata kolumna vo Dnevnik. Frchkoski tamu napisha deka svedokot, koj bil vraboten vo DBK, mu priznal deka e vistinskiot "avtor" na fotografijata na avtomobilot-bomba shto bila snimena eden den pred obidot za atentat vrz pretsedatelot Kiro Gligorov, vo oktomvri 1995 godina.
Osven licata shto svedokot gi posochil kako narachateli na fotografijata, javniot obvinitel kje se obide da go najde i liceto za koe vo posledniot broj pishuva nedelnikot Forum. Vo toj tekst eden pirotehnichar, koj e poraneshen pripadnik na MVR i uchestvuval vo veshtachenjeto na eksplozivot po atentatot, direktno go proziva aktuelniot pretsedatel na Makedonija, a togashen premier Branko Crvenkovski, kako narachatel na zlostorstvoto! Iako so tekstot i so naslovot se proziva shefot na drzhavata, Shvrgovski veli deka Obvinitelstvoto vekje ne e zadolzheno da go shtiti avtoritetot na najvisokite drzhavni funkcioneri, zashto verbalniot delikt e celosno dekriminaliziran. "Ako oceni deka treba, Crvenkovski kje mora samiot da go tuzhi nedelnikot za kleveta", veli Shvrgovski.
Pirotehnicharot, kogo Forum go pretstavuva kako hrvatski drzhavjanin pod psevdonimot Udbash, prenesuva svoii, ne samo struchni od aspekt na pirotehnikata, tuku i geopolitichki i geostrategiski analizi. Spored ocenkite na Udbashot, atentatot bil izvrshen ne za pretsedatelot Gligorov da bide ubien, tuku samo da se zaplashi. Prichina za toa bile najavite na Gligorov deka treba da se zapre shirenjeto na organiziraniot kriminal i na nezakonskite privatizacii. Spored pirotehnicharot, deneshnite oligarsi so pomosh na nezakonskite privatizacii stanale toa shto se. A deka stanuvalo zbor samo za zastrashuvanje, Udbashot megju drugoto zakluchil od sostavot na eksplozivot, vo koj nemalo shrapneli koi se garancija deka kje se "eliminira celta".
Glavniot urednik na nedelnikot Forum Slobodan Chashule veli: "Za objavenite navodi vidovme pirotehnichki naodi. Tie naodi i tolkuvanja od poraneshniot pirotehnichar vo MVR se od prethodno, a sega samo gi prepotvrdivme vo kontakt so nego. Ne strahuvam od eventualna tuzhba za kleveta od Crvenkovski. Naprotiv, bash bi sakal da se sretneme na sud. Za naredniot broj podgotvuvame i prodolzhenie za motivite na Frchkoski, koi toj samiot gi potvrdi pred okolu dve godini", veli Chashule.
Spored obvinitelot Shvrgovski, ne se tochni tvrdenjata na poraneshniot potsekretar za drzhavna bezbednost vo MVR Slobodan Bogoevski deka Obvinitelstvoto i sudot nemaat materijali i dokazi od istragata vo pretkrivichnata postapka shto dosega se vodela za atentatot. "Raboteno e na otkrivanje na narachatelite i izvrshitelite na atentatot, no za zhal, ne e dojdeno do cvrsti dokazi za da se premine vo ponapredna istrazhna faza. Kje gi cenime i izjavite na Bogoevski, no prvo mora da prezememe drugi neophodni dejstva", veli Shvrgovski. (Dnevnik)

BOGOEVSKI:

Frchkoski posochuva samiot na sebe?!

Nekogashniot prv chovek na sluzhbata za bezbednost Slobodan Bogoevski se somneva vo verodostojnosta na prikaznata na profesorot Ljubomir Frchkoski. "Shokantno e za javnosta koga se izjavuvaat vakvi raboti, osobeno od minister za vnatreshni raboti vo vreme koga se sluchil atentat vrz pretsedatel na drzhavata. Ne sakam da shpekuliram dali e vistinito, dali nekoj mu iznel na Frchkoski takvi detali ili ne, no znaejkji gi faktite od toj period kje kazham deka toa e kompletna izmislica", izjavi Bogoevski. Toj posochi deka toj nekoj imaginaren svedok od togashnata Direkcija za bezbednost i kontrarazuznavanje ne mozhel da pravi fotografii, zashto spored noviot Zakon za vnatreshni raboti nalog za primena na tajnite sredstva i metodi na pripadnicite na DBK mozhel da izdade iskluchivo ministerot, odnosno vo sluchajot Frchkoski. "Ako eventualno se sluchilo, uslovno, bidejkji kje vidime dali ovaa prikazna se sluchila, vo toj sluchaj Frchkoski posochuva sam na sebe", komentira Bogoevski. "Ne mozhe da proizleze prikazna deka fotografijata e kluchen moment vo istragata i mene mi lichi, zboruvam uslovno, zashto doprva kje vidime dali navistina nekoj mu prenel takva prikazna, deka se raboti za konstrukcija na Frchkoski komu ne mu e prvpat da ja zabavuva javnosta i toa so presmetan interes, da se ottrgnuva vnimanieto od vistinskite akteri na nastanot", veli Bogoevski.
"Ako voopshto postoi toj svedok na Frchkoski, toa znachi deka toj go prikrival krivichnoto delo. Zachuduva toa shto po 13 godini nekoj upatuva na sebe. Mislam deka od taa prikazna na Frchkoski nema nishto da izleze. I toj fotorobot e mnogu losho napraven, spored zhivo lice i navistina ne mi e jasno zoshto se napravi takov losh fotorobot", konstatira Bogoevski. (Vecher)

ANDOV:

Udbashite me klevetea deka sum "tatko na atentatot"

- Ne bi sakal da davam kvalifikacii za toj nastan. Soznanijata na Frchkoski i na negoviot svedok treba celosno da se istrazhat. Jas sum zagrizhen poradi nastojuvanjata vo javnosta da se omalovazhi celiot toj nastan, da se zaboshoti samo zashto Frchkoski go pochnal. Odnapred skokanjeto deka seto toa e ujdurma na Frchkoski - e nesimpatichno. Me iznenaduva nastapot na ovie funkcioneri (Bogoevski, Trajanov), zashto sakaat odnapred da go diskvalifikuvaat toj nastan. Premnogu e seriozna rabotata. Mora da se istrazhi. Nedostiga toa shto nie i den-denes sme na nivo na predistrazhni dejstva. Nashite organi ne najdoa shto bilo, vrz chija baza bi se otvorila istraga. Toa vo krajna situacija gi diskvalifikuva tie lugje shto sega davaat izjavi. Tie vo nishto ne uspeale, nitu da go sprechat atentatot nitu da najdat kakva bilo traga.

Dali za Vas toa znachi vmeshanost na UBK vo atentatot?

- Kako ne?! Sekako ima vmeshanost, ako nishto drugo barem vo istragata, so cel nishto da ne se najde. Ako se tolku nesposobni, treba da se izbrkaat od rabota i nikako ne smee da im se dozvoli da davaat izjavi za atentatot. Posebna rabota e toa shto nasheto Sobranie ne formira anketna komisija za da se ispita taa rabota. Taa komisija treba da vidi shto se sluchuvalo pred atentatot, po atentatot, da se vidi shto se sluchuvalo vo Obvinitelstvoto. Jas dvapati predlozhiv da se formira takva komisija, vo 1996 i vo 1997 godina, no predlogot ne beshe prifaten. (Nova Makedonija)

Dzharo bara pritvor za Frchkoski

Poznatiot skopski menadzher Velibor Dzharovski-Dzharo vo krivichnata prijava za profesorot Ljubomir Frchkoski bara od Sudot da izreche merka pritvor vo prijavata protiv nego za krienje i pomaganje na storitel po izvrsheno krivichno delo. "Bidejkji postoi opasnost osomnicheniot da go povtori deloto, a po nashi soznanija protiv nego se vodat i drugi postapki za slichni krivichni dela, i postoi opasnost, poradi tezhinata na deloto, da ja napushti drzhavata, predlagam da mu se odredi merka pritvor i da mu se odzeme patnata isprava, a ako nema patna isprava, da ne mu se izdava", pishuva vo krivichnata prijava na Dzharovski.
Frchkoski ne sakashe da ja komentira prijavata.

SMK:

Atentatot e smisleno scenario

"Navodnata bitka za odbrana na identitetot, odnosno imeto na makedonskiot narod i makedonskiot jazik, sudirot megju vladata i pretsedatelot za razgovorite za drzhavnoto ime i javnata debata okolu obidot za atentat na Gligorov po celi 13 godini, chija aktuelizacija ja nametnuva glavniot i odgovoren urednik Frchkoski, se smisleno scenario za zaveduvanje na javnosta od konechnata, vekje dogovorena promena na drzhavnoto ime Makedonija", smeta Svetskiot makedonski kongres.