NAJNOVI VESTI

VOVEDNIK

Novi grchki zakani

"Makedonija e grchka", "Vo venite na Makedoncite teche grchka krv, nema da go dademe na Skopje toa ime" i "Grchkite sinovi chekaat naredba". Ova se del od skandiranjata na grchkite komandosi na voenata parada vo Solun, koja se odrzha minatiot vtornik. Seto ova se sluchuvalo pred domashnata elita i golem broj na gosti. Del od niv se nashle zatecheni, del od niv ne slushnale, a del od niv se isplashile i se prashale da ne se naogjaat na parada na preroden fashizam vo grchki uniformi.
Me chudi shto ja nema Bakojani da dade izjava za dobrososedski odnosi i ubavi nameri na Grcite koi "skopjanite" nikako ne mozhat da gi razberat. Shto ja nema? Nema shto da ni poracha, najverojatno. Grchkite komandosi ja prenesoa nejzinata poraka - smenete go imeto, vo sprotivno, videte shto ve cheka. Sekoj den taktikata se menuva, a celta e ista - po sekoja cena Republika Makedonija da go smeni imeto. Bez ime kako da ve nema ili kje ve nema, kako sakate taka, ni porachuvaat sosedite vo igrata "pregovori za imeto".
Za zhal, igrata prodlzhuva, vo NATO ne vlegovme, vo EU ni udrija nova korpa..., a nie si igrame pregovori. Do koga?
Dodeka igrata trae tie kje si gledaat i kje ni porachuvaat - najdete kopromis. Kako da najdesh kompromis so nekoj koj ti se zakanuva deka ne postoish, deka saka da te doosvoi... Kako? Nikako! Zboruvaat postojano za demokratija, a komandosi im shetaat pred nos zakanuvajkji se deka chekaat naredba. Od niv li nie ochekuvame neshto?

* * *

Glasanjeto na dijasporata konechno kje go zdogleda svoeto sonce. Dali kje glasame na pretsedatelskite izbori v godina teshko e da se predvidi, no sigurno e deka vekje na izborite potoa, kje imame pravo na glas. Da nema zabuna, kje glasaat samo onie Makedonci koi imaat drzhavjanstvo na Republika Makedonija. Kje se glasa vo diplomatskite pretstavnishtva vo Avstralija. Da ne ni se sluchi da ne' fati panika koga kje treba da se glasa. Regulirajte go drzhavjanstvoto shto poskoro.
Kje pochneme so trojca nashi pretstavnici vo parlamentot iako imavme baranje da bidat desetina.

* * *

Idniot vikend Amerikancite kje go izberat svojot nov pretsedatel. Kampanjata traeshe povekje od edna godina. Glasachite imaa dovolno vreme da gi zapoznaat kandidatite i da donesat mislenje komu kje mu go dadat svojot glas.
Za pet meseci i Makedonija treba da go izbere svojot pretsedatel. Star ili nov, ne e vazhno. Interesno e deka site molchat koga se kandidatite vo prashanje. Mudro molchat, zamislete. Se' e kaj nas poinaku. Duri i izborot na prviot chovek na drzhavata se drzhi vo tajnost. Mozhebi partiite mislat deka i toa e igra kako onaa za imeto. Namesto da gi objavat iminjata na vreme, da mozhe narodot da gi procheshla, analizira, da mozhe chovek da si izgradi mislenje za kogo da glasa, nie povtorno kje se najdeme zateknati koga kje chueme koi se kandidatite. Se vrtat mnogu iminja vo krug, koj kje bide kandidat kje doznaeme koga kje treba da go izbereme. Shto ima nie da se grizhime koj e i shto nudi toj. Vazhno e da glasame, za drugoto se grizhat tie shto se grizhat za nas. Taka nekako mu doagja...

* * *

Ljube Boshkoski vo Prilep isfrlil nekolku otrovni streli kon vlasta. Za Gruevski imal pofalni zborovi. Shto politika kje e toa? Brat Ljube e nesomneno popularen kaj narodot i nesomneno saka da bide pretsedatel na Makedonija, no ne znam kako go zamisluva toa, napagjajkji gi negovite sopartijci.
Vo Prilep toj povtorno gi potvrdil svoite paroli i povikal na edinstvo, sloga, bratoljubie... Boshkoski ja saka Makedonija, vo toa nikoj ne treba da se somneva, sega e prashanje - kolku vo zatvorot vo Sheveningen sozreal da zastane na chelo na drzhavata? Zasega, vladajachkata VMRO-DPMNE molchi. Bliski krugovi na partijata velat deka Boshkoski nema da bide niven kandidat za pretsedatel. Gruevski imal svoi vizii za chovek kogo sakal da go vidi na toa mesto. Mozhe li da se sluchi Brat Ljube da bide kandidiran od SDSM?
Vo politikata se' e mozhno, zarem ne se uverivme vekje vo toa. Ostanuva da pochekame i vidime.

Vash,
Ljupcho Stankovski

Univerzitetot Mekvori gi ukinuva makedonskite studii

Bi bil golem sram ako vo 2008, Internacionalna godina na jazikot, si dozvolime ramnodushno da stoime na strana dodeka edinstveanata programa za makedonski jazik na unierzitetsko nivo kje mora da se ukine zaradi nedostig od finansii. Kursot ima znachitelni neplateni smetki (koishto dostigaat do $45,000) i Univerzitetot dade do znaenje deka kje go zatvori kursot bidejkji nema sigurnost deka dolgot i tekovnite troshoci kje mozhe da se isplatat.
Makedonskite studii se del od Departmanot za evropski jazici pri Univerzitetot Mekvori vo Sidnej, Avstralija (www.eurolang.mq.edu). Od 1984 godina, koga beshe formirana programata na Makedonskite studii, na studenti od cela Avstralija im se otvori mozhnost (se studira dopisno) da go izuchuvaat makedonskiot jazik. Tie se neprocenliv kulturen ambasador. Ne se finansirani od univerzitetot, nitu Avstraliskata ili Makedonskata vlada. Na strana od studentskite upisnini (koi uchestvuvaat so mal del vo celokupniot troshok) edinstveniot izvor na finansiranje se donaciite od makedonskata zednica vo Avstralija. Programata vsushnost raboti vrz principot korisnikot-plakja.
Fondacijata na Makedonskite studii ( www.macedonianstudies.org.au) e registrirano dobrotvorno drushtvo, oslobodeno od danok, koe beshe organizirano vo 1988 od chlenovi na makedonskata zaednica, zagrizheni za odrzhuvanjeto na Studiite. Site sobrani fondovi se koristat za otplakjanje na troshocite za kursot.
Sumata za koja stanuva zbor da opstane kursot ne e golema. Tekovnite godishni troshoci se okolu $20,000. Makedonskata crkovna opshtina na Sidnej vekje se istakna kako pogolem sponzor so toa shto se obvrza vednash da donira $10,000 i sekoja godina kontinuirano po $5,000. Da imame samo ushte tri drugi organizacii od zaednicata ili stopanski organizacii koi sakaat da na ist nachin da se obvrzat, problemot so finansiranjeto na Studiite kje bide reshen.
Nishto povekje ne bi gi zadovolilo negatorite na nashata zaednica ovde otkolku Makedonskite studii tivko da izcheznat. Nishto ne bi bilo potragichno za nashite idni generacii od toa da im bide odzemena mozhnosta da go uchat svojot majchin jazik.
Najgolema ironija e shto brojot na studentite vo poslednive godini e vo siguren porast. Da se izgubi kursot vo vakvo vreme kje bide golema shteta. Kako zaednica sme odgovorni pred ovie studenti i pred idnite generacii shto gi izneverivme. Zatoa vremeto za dejstvuvanje e sega. Vo najdobar sluchaj imame denovi ili nedeli da prezememe konkretna akcija da go spasime kursot.
DONACIITE NAD $2 SE OSLOBODENI OD DANOK
Ve molime da me kontaktirate ako mozhe da pomognete na 0404 910 096 ili na macstudies@hotmail.com.
Drug nachin e da ispratite chek na "Macedonian Studies Foundation" na adresa PO Box 333, Rockdale NSW 2216 ili direkten depozit vo Commonwealth Bank, bankovno ime (Account name) "Macedonian Studies Foundation": BSB 062-235, bankoven rachun (Account Number) 00904687. Kje vi bide ispratena beleshka (vo sluchaj na direkten depozit, ve molime javete se ili ispratete elektronska poshta (i-mejl) so vashite detali za da znaeme komu da mu ja ispratime beleshkata).

Novica Angelov
Fondacija na Makedonskite studii

VO MAKEDONIJA IMA POVEKJE UMRENI OTKOLKU NOVORODECHINJA

Po 40 godini kje ima pomalku od milion Makedonci?!

So starosen prosek od 41 godina Makedonija e na listata na desette drzhavi so najstaro naselenie vo svetot. Vo duri 33 od vkupno 85 opshtini niz zemjata brojot na umrenite e daleku pogolem od brojot na tie shto se ragjaat. Za razlika od pred 20 godini, denes imame tripati pomalku novorodenchinja. Demografite predupreduvaat deka na Makedonija i' se zakanuva "bela chuma".
"Jasno e deka postoi tendencija na opagjanje na natalitetot, i ako prodolzhi taka vo dogledno vreme brojot na populacijata vo Makedonija drastichno kje se namali. Gragjanite treba da sfatat deka bez prosta ili normalna reprodukcija nema opstanok vo drzhavata", veli Ilija Acevski, profesor na Filozofskiot fakultet.
Najalarmantna e sostojbata kaj Makedoncite, Srbite i Vlasite. Albancite, Romite i Turcite imaat daleku pogolem prirast, no vo posledno vreme i toj belezhi trend na stagnacija. "Jazot megju oddelni etnichki zaednici e ochigleden. Mora da se prezemat merki, ne nasilni, no ekonomski i socijalni, so cel da se zadrzhi meshovitata struktura. Kako nie kje gradime multikulturalizam so ednonacionalni regioni", veli Acevski.
Se ochekuva po 40 godini brojot na makedonskata populacija da iznesuva pod milion. Drzhavata poleka stanuva zemja na starci, bebinja ima se' pomalku, a mladite lugje kako glavni nositeli na natalitetot masovno se iseluvaat po svetot. Gragjanite porachuvaat - zaludno e da se borime za zachuvuvanje na imeto na drzhavata ako go zanemaruvame faktot deka makedonskiot narod poleka ischeznuva. (TV Sitel)

VO MEMORIJALNATA SHUMA VO ERUSALIM

Makedonska maslina vo Svetata zemja

Makedonskata ambasada vo Izrael organizira sadenje maslinovi drvca vo Memorijalnata shuma na mirot Dzhon Ficdzherald Kenedi vo Erusalim. So vrshitelot na rabotite vo ambasadata Pajo Avirovikj, maslinovo drvce zasadi i vrhovniot rabin na Republika Makedonija Avi M. Kozma. Na svechenosta prisustvuvaa pretstavnici na izraelski institucii i prijateli na Makedonija. "Sadenjeto drvce vo judaizmot e micva gdola - golemo dobro delo. Tu Bishvat e poseben praznik vo evrejskiot kalendar, namenet za sadenje drvca. Na toj den Izraelcite masovno izleguvaat vo priroda i sadejkji drvca ja oznachuvaat iskonskata povrzanost na evrejskiot narod so svojata zemja", reche rabinot Kozma. Toj dodava deka e posebno srekjen shto za samo nekolku meseci Makedonija go dobi prviot rabin po Vtorata svetska vojna i otvori ambasada vo Izrael. "Makedonsko zname, makedonska maslina vo Erusalim, ne mi se veruva", ne ja krieshe vozbudata Pavle Rubisa, potomok na poslednoto semejstvo shtipski Evrei. (Dnevnik)

JUBILEJ NA "NAJGRADSKATA" KAFEANA VO SKOPJE

Fuere vo uloga na didzhej

Evroambasadorot Ervan Fuere vo nedelata popladne beshe didzhej na proslavata na 25-godishniot jubilej na korporacijata Dal Fufo. Se' do 13 januari, koga kje bide glavnata proslava, sekoja sabota i nedela poznati lichnosti od javniot i politichkiot zhivot vo Makedonija po svoj izbor kje pushtaat muzika vo restoranot Dal Met Fu na gradskiot ploshtad za da go odbelezhat rodendenot na "najgradskata" kafeana vo glavniot grad.

Paraklis na MPC vo Avganistan

Vo Kabul, vo Avganistan, neodamna beshe postaven mal paraklis na Makedonskata pravoslavna crkva, po zhelbata na grupa Makedonci shto rabotat vo taa zemja. Pari za paraklisot, koj mu e posveten na sveti Nikola, dadoa dvanaesetina makedonski pechalbari koi rabotat kako gotvachi vo kompanijata Sodekso internacional. Za taa cel tie dobija pomosh i od sveshtenikot Bobi Temelkovski od skopskata crkva Sveti Arhangel Mihail. Vo vnatreshnosta na paraklisot se postaveni ikoni od crkvite i od manastirite vo Makedonija. (Dnevnik)

Kongres na partijata na Makedoncite vo Albanija

Prviot kongres na partijata na makedonskoto malcinstvo vo Albanija Makedonska alijansa za evropska integracija e zakazhan e za 9 noemvri vo Tirana. Kako shto pishuva vesnikot na Zaednicata na Makedoncite vo Albanija Prespa, kongresot pretstavuva kruna na dolgogodishnata makotrpna rabota. Makedoncite vo Albanija ochekuvaat toa da bide kongres na edinstvo i obedinuvanje, a od partijata ochekuvaat da se izbori za ostvaruvanje na pravata na Makedoncite vo Albanija, da stanat ramnopravni so drugite gragjani i da bidat izbirani na povisoki funkcii vo javniot zhivot. Kongresot kje ima golemo znachenje za podgotovkite na partijata za nastap na izborite, koi vo Albanija kje se odrzhat vo narednata godina. (Makfaks)