SVET

KONDOLIZA RAJS JA PREDUPREDUVA RUSIJA

Ova ne e 1968!

Amerikanskiot drzhaven sekretar Kondoliza Rajs izjavi deka Rusija kje se soochi so dlaboka izolacija ako go prekrshi primirjeto so Gruzija. "Ako Rusija navistina go krshi primirjeto, a moram da priznaam deka izveshtaite za pochituvanje na primirjeto ne se ohrabruvachki, mozhe da donese samo podlaboka izolacija za Rusija", izjavila Rajs, po razgovorot vo Pariz so francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi, a pred zaminuvanjeto vo Gruzija. Amerikanskiot drzhaven sekretar, koja ne planira vo tekot na posetata na regionot, da otpatuva vo Moskva, gi povtorila obvinuvanjata na Vashington deka Rusija upotrebila "nesrazmerna sila" i deka vlastite vo Moskva znaat deka toa kje donese posledici. Rajs rekla: "Ova ne e 1968 godina i invazija na Chehoslovachka, koga Rusija morala da gi napadne svoite sosedi, da gi zazeme nivnite glavni gradovi i da gi srushi nivnite vladi, a potoa da se izvlekuva. Vreminjata se promeneti". Taa gi otfrlila obvinuvanjata na shefot na ruskata diplomatija Sergej Lavrov deka Gruzija e "specijalen proekt" na SAD. "Gruzija ima demokratska vlada na Kavkazot, koja e legitimno izbrana. Narekuvajkji go toa proekt na SAD povekje zboruva za toa shto Rusija misli za svoite sosedi otkolku za amerikanskata politika", izjavila Rajs.
Amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush vo sredata izjavi deka Rusija, so voenata intervencija vo Gruzija, ja zagrozila svojata integracija vo svetskiot diplomatski i ekonomski sistem. Vo dosega najserioznoto obrakjanje od izbuvnuvanjeto na vojnata vo Gruzija, pretsedatelot Bush, poracha deka "Rusija mora da go odrzhi dadeniot zbor i da deluva ovaa kriza da se prekine", i deka "SAD ja poddrzhuvaat demokratski izbranata Vlada na Gruzija". Bush najavi deka pomosh kje bide dostavuvana i so brodovi na amerikanskata voena flota. "Taa pomosh kje bide silna i kontinuirana", naglasi Bush i dodal deka Rusija ne smee da ja sprechuva akcijata, bez razlika dali pomoshta doagja od vozduh, preku kopno ili po more.

Rusija, Abhazija i Juzhna Osetija potpishaa miroven plan za Gruzija

Ruskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev na sredbata vo Kremelj so liderite na separatistichkite republiki Abhazija i Juzhna Osetija, Sergej Bagapsh i Eduard Kokojti go potpishaa planot, koj beshe odobren so posredstvo na francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi. Rusija kje gi poddrzhi poziciite na Abhazija i Juzhna Osetija vo razgovorite za nivniot iden status.
Shestte potpishani principi se: da ne se koristi sila; da bidat prekinati site voeni dejstvija; sloboden pristap do humanitarnata pomosh; vooruzhenite sili na Gruzija da se vratat na mesto; vooruzhenite sili na Rusija da se povlechat, a ruskite mirovni sili da prezemat dopolnitelni merki za bezbednost se dodeka na sila ne stapat megjunarodnite mehanizmi i megjunarodno razgleduvanje na idniot status na Juzhna Osetija i na Abhazija.

SAKASHVILI PADNA VO RUSKA STAPICA SO NAPADOT NA JUZHNA OSETIJA

Rusija ja matira Gruzija

Gruziskiot pretsedatel Mihail Sakashvili padna vo stapica so voenata ofanziva vo Juzhna Osetija, javi AFP, citirajkji neimenuvan izvor blizok do francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi, koj beshe vo posrednichka misija vo Rusija i Gruzija. "Sakashvili beshe 'lud' koga trgna da go bomardira gradot srede nokj i taka da go skrshi otporot vo Juzhna Osetija. Toj se kockashe i zagubi! Rusite vratija so bombardiranja. Kako rezultat na toa, Gruzija beshe napadnata i pobedena poradi negova vina", tvrdi izvorot. Gruzijcite, spored nego, padnale "vo edna javna stapica" smetajkji deka ruskiot premier Vladimir Putin, koj se naogjashe na OI vo Peking, nema da reagira. "Tie bea provocirani, ispratija ruski vojski i ja likvidiraa armijata na protivnikot", komentira francuskiot izvor. Toj ocenuva deka pretsedatelot Medvedev i Putin, sepak, odgovorile "so apsolutno neproporcionalna reakcija" po shto Gruzijcite sfatile deka na niv se gleda kako na agresori.
Spored francuskite vesnici, Rusija postignala voena i diplomatska pobeda vo vojnata. "Rusija ima svoi interesi koi ne se sovpagjaat so onie na ostanatite drzhavi vo Evropa. Pobedata na Putin e celosna. Na voen, strategiski i politichki plan", objavi vesnikot "Montan". "Rusija ima celosna kontrola vrz separatistichkite regioni", pishuva "Kroa". Vesnikot dodava deka duri i ako Amerikancite i Evropejcite go zgolemat pritisokot za da bide obnoven gruziskiot suverenitet nad teritorijata na drzhavata, tie nema da mozhat da i nalozhat na Moskva nishto. "Pritoa, ako nishto ne bide napraveno, Evropa mozhe odnovo da se pretvori vo arena za merenje muskuli so konfrontacii na oddelni sili", predupreduva "Kroa". Poraneshniot gruziski pretsedatel Eduard Shevarnadze vo intervju za germanski Bild ocenuva deka "Gruzija napravi seriozna greshka koga navleze vo separatistichkiot region Juzhna Osetija bez adekvatna podgotovka". Postojaniot pretstavnik na Rusija vo ON Vitalij Churkin vo intervju za Si-En-En izjavi deka e "najdobro za site - za samiot Sakashvili, za drzhavata i za megjunarodnata zaednica e toj da ja napushti funkcijata".

Putin - gazda na Kavkazot

Vladimir Putin vo tekot na voenata kriza vo Gruzija mu pokazha na Zapad koj e glaven na Kavkazot, a i vo samata Rusija. Iako ne beshe fizichki prisuten na mirovnite razgovori megju francuskiot i ruskiot pretsedatel Nikola Sarkozi i Dmitrij Medvedev, mnogu e mal somnezhot za toa deka site konci za gruziskata kriza gi drzhi vo svoi race, pocvrsto otkolku bilo koga. Dodeka Medvedev vo svojot sin kostum, od svojot kabinet, go chital soopshtenieto za gruziskata kriza, Putin vo farmerki otishol na teren, vo Vladikavkaz, Severna Osetija. Forografiran e kako strplivo gi soslushuva begalcite, deli naredbi na generalite i gi predvodi operativnite sostanoci na lokalnite vlasti.

NA UNIJATA SAMO NEBOTO I E LIMIT

Padnal tavan vo Evropskiot parlament?!

Se urnal tavan, shirok okolu 80 metri kvadratni, vo plenarnata sala na Evropskiot parlament vo Strazbur. Nikoj ne e povreden bidejkji prostorijata vo momentot bila prazna, a prichinite za urivanjeto se ushte se istrazhuvaat. Zgradata na Evropskiot parlament e izgradena vo 1999 godina, no vednash po vseluvanje vo objektot, pratenicite se zhalele na brojni propusti vo gradenjeto, po shto bile vlozheni ushte polovina milion evra vo popravki. Pratenicite vo Evropskiot parlament koj naizmenichno zasedava vo Brisel i vo Strazbur sega se na odmor i zgradata ja posetuvaat samo turisti.

PAKISTAN

Zavahiri povika na sveta vojna

Vtoriot chovek na Al Kaida, Ajman al Zavahiri, povika na sveta vojna vo Pakistan, vo video zapis na angliski jazik. Zapisot, emituvan na pakistanskata televizija ARI, pretstavuva prva oficijalna poraka, vo koja Zavahiri se izrazuva na angliski. Vo porakata toj upatuva redica obvinenija protiv pakistanskiot pretsedatel Pervez Musharaf, koj spored nego gi predal muslimanite, poddrzhuvajkji gi SAD po napadite od 11 septemvri 2001 godina, vo nivnata borba protiv Talibancite vo Avganistan. Vtoriot chovek vo hierarhijata na Al Kaida gi povikuva Pakistancite da se krenat na borba protiv SAD ili barem da gi poddrzhat buntovnicite. Zavahiri, koj e Egipkjanec, se izvinuva oti se izrazuva, spored nego, na "jazikot na neprijatelite na muslimanite", no toa go pravi bidejkji ne go zboruva pakistanskiot jazik urdu, a povekjeto Pakistanci ne zboruvaat arapski.

NEONACIZAM VO LITVANIJA

Kukasti krstovi protiv Evreite

Litvanskiot pretsedatel Valdas Adamkus gi osudi antisemitskite napadi vrz edna evrejska zaednica vo Vilnus. Poraki od tipot "Juden raus!" (Evreite nadvor), kukasti krstovi i drugi simboli vo tekot na izminatiot vikend bea ispishani na zgradata na evrejskata verska zaednica, javi shvedskatata televizija. "Koga kje se izrazuva prezir protiv nacijata koja beshe zhrtva na genocid, ne stanuva zbor za obichen huliganizam. Toa e destruktivna i primitivna akcija nasochena kon cela Litvanija", reche litvanskiot pretsedatel Adamkus. Pred izvesno vreme, litvanskite neonacisti i desnicharski ekstremisti sprovedoa ilegalen marsh niz Vilnus izvikuvajkji paroli "Evreite nadvor!" i "Rusite nadvor!". Evrejskite organizacii gi obvinuvaat litvanskite politichari i policijata deka ne gi tretiraat antisemitskite manifestacii na seriozen nachin. Pred Vtorata svetska vojna vo Litvanija zhiveele preku 200.000 Evrei. Povekje od 90 procenti od niv se ubieni vo tekot na vojnata. Denes, vo Litvanija zhiveat okolu 4.000 Evrei.

ANTISEMITIZAM VO FRANCIJA

Maichki so natpisi "Zabraneto za Evrei!" vo Pariz

Francuskoto obvinitelstvo otvori istraga otkako vo prodazhba bea pushteni maici na koi bea ispishani antisemitski slogani niz prodavnicite vo Pariz. Na maicite sloganite bile na germanski i na polski i vo prevod pishuvalo: "Na Evreite im se zabranuva vlez vo parkot". Tie bile umnozheni od nacistichkite znaci od 1940 godina, chija cel beshe evrejskata zaednica vo polskiot grad Logj. Okolu 95 otsto od povekje od 200.000 Evrei bea ubieni vo koncentracionite logori za vreme na Vtorata svetska vojna. Asistentot za prodazhba vo pariskata prodavnica vo oblasta Belevil izjavi deka edno lice kupilo pet sivi maici, sekoja vo vrednost od okolu 18 evra. Toj dodade deka ne znael shto pishuva na maicata. Naselbata Belevil vo istochniot del na Pariz e mesto kade shto se sluchuvaat tepachki megju grupi evrejski momchinja i mladi Severnoafrikanci. Vo Francija se naogja edna od najgolemite evrejski zaednici nadvor od Izrael, koja broi okolu polovina milion lugje.

LIBIJA

18 mrtvi vo bombashki napad vo Tripoli

18 lica zaginaa, od koi devet vojnici, i nad 45 lica se povredeni pri eksplozija na bomba vo severniot del na libanskiot grad Tripoli. Napadot bil izveden vrz pripadnici na armijata kako odmazda za poslednite nejzini sudiri so pripadnici na Al Kaida. Bombata bila stavena vo torba i ostavena na avtobuska postojka kade vojnicite voobichaeno chekaat avtobus, izjavija pretstavnici na armijata, naglasuvajkji deka ova e teroristichki napad izveden od islamistichki militanti.

MEKSIKO

Najdebeliot chovek izleze od doma

Mazhot od 300 kilogrami koj se smetashe za najdebeliot chovek na svetot, izleze od svojot dom za prv pat po pet meseci, so pomosh na vilushkar i kolichka so platforma. Manuel Uribe otpatuva do bregot na edno ezero vo severno Meksiko bez da da stane od specijalno napraveniot krevet. Vilushkarot go potkrena krevetot na kolichkata so koja go odnesoa do ezeroto, kade potkasna riba so zelenchuk i se posheguva so lokalniot brodski prevoznik. Gledajkji go maliot brod, Uribe se posheguva: "Shteta shto ne mozham da se kacham, bi potonal". Porano Uribe se smetashe za najdebeliot chovek na svetot, koga negovata tezhina dostigna polovina ton, a od pred dve godini e na stabilna dieta i do juni uspea da simne na okolu 310 kilogrami, i e za 250 kilogrami polesen od negoviot prethoden Ginisov rekord vo tezhina, 560 kilogrami. Toj ne izjavi kolku tezhi sega. Iako malku mu precheshe letnata zheshtina, Uribe sepak uzhivashe vo nedelnoto izleguvanje. Toj se ushte ne mozhe da odi, a negovata posledna planirana proshetka vo mart beshe otkazhana koga platformata shto go noseshe krevetot se zaglavi pod eden nadvoznik.

"AFERA MEDLIN"

Ischeznatata Medlin Mekejn nastapuva vo cirkus?

Istragata po petgodishnata Medlin Mekejn, koja ischezna vo maj minatata godina vo portugalskoto letuvalishte Praga de Luzh, a povtorno prodolzhi po javuvanjata deka e videna na razlichni mesta vo svetot, dobi sosema nov prizvuk. Medlin, navodno, bila videna vo Saraevo vo tekot na cirkuska pretstava vo koja taa bila eden od izveduvachite. Istovremeno, stasa tvrdenje deka Medlin e videna na drug kraj na svetot. Britanskiot biznismen Trevor Frensis (64) tvrdi deka ja videl malata Medlin pred samo nekolku nedeli vo eden restoran na karipskiot ostrov Margarita, a ja poznal po edinstvenata damka, koja ja ima vo nejzinoto desno oko. Vo svojata izjava za policijata, Frensis rekol deka devojcheto sedelo so tri zheni, koi i davale da jade, no iako izgledala kako zdravo devojche, taa sepak go odbivala jadenjeto.
Spored roditelite na Medlin, ova e dosega edna od najvazhnite tragi po nivnata kjerka bidejkji damkata vo nejzinoto desno oko vo javnosta stana poznata kako "zhig na Medlin", odnosno nejzin edinstven znak za raspoznavanje, a e rezultat na koloboma, odnosno defekt na irisot vo okoto.

KOLUMBIJA

Narkokartelite shvercuvaat kokain so podmornici

Kolumbijcite, koi mislea deka vekje videle se koga e vo prashanje vojnata protiv trgovijata so droga, godinava bea pochesteni so ushte eden novitet: shvercuvanje kokain so podmornici! Na edna snimka, neodamna prikazhana na nacionalnata televizija, se gledaat nekolku mazhi koi izleguvaat od rachno izrabotena podmornica od fiberglas, gi otvoraat kapacite predvideni za pushtanje voda vo podmornicata i ja isprakjaat podmornicata, zaedno so tovarot od kokain, na dnoto na Tihiot Okean. Iako lugjeto na snimkata, izvlecheni od chamecot za spasuvanje od strana na krajbrezhnata policija, imaa vidlivi tragi od drogata na nivnata obleka, poradi nedostig od dokazi bea oslobodeni bez obvinenie. "Sprechivme tovarot da stigne do megjunarodnite pazari, shto e i nashata glavna cel. Znachi, ova e delumen uspeh", veli mornarichkiot kapetan Gustavo Angel, koj pretpostavuva deka podmornicata prevezuvala okolu 10 toni kokain.
Kapetanot Angel procenuva deka vo tekot na izminative dve i pol godini, povekje od 30 tona kokain namerno e ispraten na dnoto na okeanot od strana na ekipazhite vo begstvo. Od taa prichina, vlastite pochnuvaat da se prashuvaat kolku uspealo da pomine i da stigne do pazarot vo SAD. Izrabotkata na sekoja podmornica chini okolu 600.000 dolari, mozhe da sobere chetiri ili pet chlenovi na ekipazhot, a ja dvizhat eden ili dva propeleri, so shto postignuva brzina od 10 do 12 jazli. Povekjeto se dolgi povekje od 15 metri i gi proizveduvaat samite shverceri, ponekogash vo sorabotka so revolucionernite vooruzheni sili na Kolumbija - FARK, koi go finansiraat svoeto marksistichko vostanie preku trgovija so droga. Spored procenite na nabljuduvachite od Obedinetite nacii, Kolumbija godishno izvezuva okolu 600 toni kokain, pogolemiot del od bregot na Tihiot Okean.