MAKEDONIJA » Politika

PRETSEDATELOT ODGOVORI NA OBVINUVANJATA OD VLASTA

"Ako sakate da me zaplashite, ne gubete vreme zaludno!"

"Gospodine Gruevski, kje vi ja ispolnam zhelbata da se soochime na izbori. Kje se soochime na izbori, ama ne na pretsedatelskite kako shto sakate, bidejkji na niv i ne mozhete da uchestvuvate, tuku na parlamentarnite, koga i da se odrzhat. Vi vetuvam deka vistinskata politichka bitka za vas, doprva pochnuva". Ova e odgovorot na pretsedatelot Branko Crvenkovski na javniot povik na premierot i pretsedatel na VMRO-DPMNE Nikola Gruevski da se kandidira na pretsedatelskite izbori. Crvenkovski na pres-konferencija povtori deka edinstven motiv za abolicijata na strumichkiot gradonachalnik Zoran Zaev i za nepotpishuvanjeto na ukazite na pette zakoni, e normaliziranje na parlamentarnata demokratija vo zemjata i vrakjanje na opozicijata vo Sobranieto. "Onoj shto ova ne go smeta za problem od prv red, nitu razbira shto e demokratija, nitu saka da ja vidi Makedonija vo EU i vo NATO. Vistinskoto prashanje e zoshto Gruevski kako premier i najodgovoren za sostojbite vo drzhavata, ne pokazha nitu elementarna zagrizhenost. Ochigledno deka ne e problemot vo stavovite i interesite na SDSM, tuku vo niskiot demokratski kapacitet na Gruevski i na negovata struktura. Tie ne gledaat na opozicijata kako na neophoden segment vo parlamentarnata demokratija, tuku kako na zlo shto treba da se eliminira", reche Crvenkovski. Toj gi otfrli obvinuvanjata deka negovata odluka e od tesnopartiski interesi, bidejkji negovata inicijativa ne se odnesuva samo na SDSM, tuku i na LDP, NSDP, LP i na DPA.
Pretsedatelot Crvenkovski reche deka odlukata za abolicija na Zaev i na negovite sorabotnici bila edna od najteshkite vo negoviot mandat i kaj nego predizvikala krupni moralni dilemi. Toj go prasha Gruevski dali toj ima moralna dilema koga protiv odredeni lica organizira javen mediumski linch. "Za kakvo pochituvanje na principite na pravnata drzhava mozheme da zboruvame imajkji ja predvid sodrzhinata na SMS-porakite na portparolot na MVR so koj gi pokanuva mediumite na golemiot mediumski cirkus - priveduvanjeto na Zaev so lisici na racete", prasha Crvenkovski. Za obvinuvanjata deka so nepotpishuvanjeto na ukazot za proglasuvanje na zakonot za energetika, ja oshtetuva drzhavata 136 iljadi evra dnevno ili 50 milioni evra godishno, Crvenkovski prasha zoshto togash, Vladata na Gruevski chekala dve godini da go donese toj zakon i koj kje ja snosi odgovornosta za napravenata shteta od 100 milioni amerikanski dolari. "Izminative denovi, se' zhivo, se' shto mrda, a e pod kontrola na Gruevski se stavi vo funkcija. Sakam da im poracham na narachatelite na ovaa histerija: Ako sakate da me zaplashite i zamolchite, se obrakjate na pogreshna adresa. Ne gubete vreme, energija i pari zaludno", reche Crvenkovski.

Zatvorenicite da se obratat kaj premierot

Crvenkovski prochita delovi od pismoto na zatvorenicite, vo koe tie go narekuvaat "kvazipretsedatel" i "gragjaninot Branko Crvenkovski" i oceni deka vo nivnite stavovi ima celosna koincidencija so stavovite na VMRO-DPMNE. "Imajkji ja predvid politichkata bliskost na zatvorenicite so vladejachkata partija, gi upatuvam pismoto da go prepratat do Gruevski i da pobaraat da se donese zakon za amnestija", odgovori Crvenkovski na baranjata za pomiluvanje od zatvorenicite. Toj objasni deka pretsedatelot mozhe da pomiluva samo individualni sluchai, a kolektivna amnestija mozhe da se napravi samo so zakon shto bi go predlozhila Vladata, a bi go glasalo parlamentarnoto mnozinstvo vo Sobranieto. (Dnevnik)

BOCEVSKI:

Vladata ne go komentira Crvenkovski

"Kako i dosega, Vladata i vo idnina nema da go komentira gospodinot Branko Crvenkovski. Nie imame programa so koja se obvrzavme pred gragjanite deka kje ja realizirame", izjavi vicepremierot za evropski prashanja Ivica Bocevski, po pres-konferencijata na pretsedatelot. "Za gospodinot Crvenkovski kje bide interesno da si ja proveri svojata politichka biografija, od pochetokot do denes, vo svetlo na sekoja od tochkite shto gi spomna kako kritika za nasheto rabotenje. Neka go proveri svoeto rabotenje, neka go sporedi so svoite kritiki. Kje bide interesno da go chueme komentarot. Krajniot komentar i taka kje go dade makedonskata istorija. Taa kje ima mnogu shto da kazhe, i za negovata rabota, i za nashata rabota", reche Bocevski.

AKO NE MOZHESH PO MAGARETO...

Krivichna prijava i za bratot na Zaev

Strumichanecot Vice Zaev (33), brat na gradonachalnikot na Strumica, Zoran Zaev, zarabotil krivichna prijava bidejkji im se zakanuval na policajcite shto prisustvuvale na protestot organiziran poradi pritvoranjeto na negoviot brat, soopshti MVR. Strumichkata policija protiv Vice Zaev podnela krivichna prijava za zagrozuvanje na sigurnosta. Spored MVR, incidentot se sluchil na 30 juli, vo mesnosta Sloboda, na magistralniot pat Strumica - Radovish, kade Zaev im se zakanil na policajcite shto go obezbeduvale mestoto.

VMRO-DPMNE puka od site oruzhja kon Crvenkovski

Vladejachkata VMRO-DPMNE ja prodolzhi serijata pres-konferencii protiv shefot na drzhavata, Branko Crvenkovski. "Spored iskrivenite vrednosti shto gi voveduva Crvenkovski vo drzhavava izminative 15 godini, ne e vazhno dali nekoj e finansiski manipulant ili promotor na nasilstvo, tuku e vazhno dali e vo politichka ili biznis-vrska so Branko Crvenkovski i so SDSM", reche portparolot Aleksandar Bichikliski koj obvini deka za bliskite do Crvenkovski, kako shto reche, "ne vazhat nitu zakoni i Ustav, nitu sud i policija".
So sekoj den so koj se prolongira potpishuvanjeto na Zakonot za energetika, Makedonija gubi po 136.986 evra i lesno mozhe da se presmeta kolku ja chineshe drzhavata odmorot na Crvenkovski, tvrdat od VMRO-DPMNE. "Odmorot na gospodinot Crvenkovski traeshe ne kolku shto beshe najaveno od negoviot kabinet 7 dena, tuku 10 dena, shto znachi deka Makedonija zagubi 1.369.860 evra, dodeka Crvenkovski beshe na odmor", izjavi portparolot Bichikliski.

CRVENKOVSKI I VELJANOSKI SEDNAA NA MASA

Spornite pet zakoni pak pred pratenicite

Pretsedatelot na drzhavata Branko Crvenkovski i pretsedatelot na Sobranieto Trajko Veljanoski razgovaraa vo obid da se nadminat razlichnite stavovi vo vrska so donesuvanjeto na zakonite vo parlamentot i nivnoto stapuvanje vo sila. Pet zakoni vo Sobranieto tretpat pred pratenicite, a 52 zakona da se objavat vo "Sluzhben vesnik" za da stapat vo sila - nakratko rezultatot od nivnata chetirichasovna sredba. Zakonite za rabotni odnosi, za lobiranje, za advokatura, za eksproprijacija i za energetika kje bidat na dneven red pred pratenicite tretpat?! Crvenkovski i Veljanovski ukazhaa na potrebata postojnite pravni praznini i nedorechenosti vo postapkata shto poskoro i na soodveten nachin da bidat dopolneti i doprecizirani site rokovi i proceduri vo donesuvanjeto, proglasuvanjeto i potpishuvanjeto na ukazite za zakonite. Ushte pred sredbata so sobraniskiot spiker, pretsedatelot Crvenkovski soopshti deka ne znae kakov kje bide rezultatot od razgovorite, no deka negoviot predlog bil Veljanoski pette sporni zakoni povtorno da gi stavi na glasanje, po shto kje sleduva nivno parafiranje, za shto kabinetot na Veljanoski soopshti deka na toj nachin Sobranieto, a so toa i negoviot pretsedatel, kje napravi grubo krshenje na Ustavot i na Delovnikot bidejkji ednostavno nema mozhnost eden zakon usvoen dva pati da se usvojuva i po tret. Po razgovorite se inzajde takva mozhnost?!

GODISHNINA NA OHRIDSKIOT DOGOVOR

Prikazna shto trae

So zavrshuvanje na normativniot del i donesuvanje na zakonite od Ohridskiot dogovor ne se iscrpuva negovata agenda. Ovoj dogovor e proces shto treba da se gradi kako vrednost i da pridonese kon sozdavanjeto klima na gragjanska kultura. Makedonija nema vreme za gubenje, bidejkji sekoe zadocnuvanje kje znachi i zadocneta integracija vo Evropa. Nashata karta za EU i za NATO e tokmu vo ispolnuvanje na celite na dogovorot...
Ova se zakluchocite od debatata Ohridskiot dogovor, iskustvoto, predizvicite i perspektivite, organizirana od Institutot za politichki i interkulturni studii, vo sorabotka so Sekretarijatot za sproveduvanje na Rmkovniot dogovor pri Vladata na Makedonija. "Ohridskiot dogovor za podolg period ja stabilizira drzhavata, obezbedi osnova za prosperitet na zemjata, beshe katalizator za sozdavanje doverba megju razlichnite etnikumi i e kluch za integracijata na Republika Makedonija vo EU i vo NATO. Toj gi namali frustraciite na Albancite i otvori novi pateki za pogolemi kolektivni prava na nemnozinskite zaednici", izjavi Bashkim Iseni od Institutot za politichki i interkulturni studii. Vicepremierot za sproveduvanje na Ohridskiot dogovor, Abdilakjim Ademi, istakna deka dogovorot e stolb na multietnichkiot koncept vo Makedonija, koj na drzhavata i gi otvora vratite kon evroatlantskite integracii i e zasluzhen za kandidatskiot status shto zemjata go dobi vo 2005 godina. Zatoa, smeta Ademi, toj ne e dobar samo za Albancite, tuku i za site gragjani na drzhavata. "Koga se zboruva za Ohridskiot dogovor, mnogumina ovoj proces go gledaat samo od aspekt na usvojuvanjeto na zakonite i vrabotuvanjeto na nemakedoncite vo drzhavnite i javnite institucii. No, vo sushtina ovoj dogovor pretstavuva patokaz po koj pravec treba da se dvizhi Makedonija, odnosno postojana rabota kon izgradba na multietnichko opshtestvo vo koe site zaednici kje se chuvstvuvaat ramnopravno", reche Ademi.
Sasho Klekovski od Makedonskiot centar za megjunarodna sorabotka smeta deka so donesuvanje na Zakonot za upotreba na jazicite, Ramkovniot dogovor e kompletiran vo normativniot del. Toj posochi deka vo delot na vrakjanjeto na bezbednosta se ushte ima nezavrsheni raboti, za shto govorat baranjata na branitelite, kako i na poraneshnite pripadnici na ONA, postoenjeto na raseleni lica, a od kluchno znachenje e, veli, da se reshi i statusot na civilnite zhrtvi od 2001 godina. "Nie se ushte nemame pravna razvrska vo odnos na civilnite zhrtvi vo 2001-ta, za ischeznatite Makedonci i Albanci, za shto e potrebno brzo da se dejstvuva i da se bara reshenie", reche Klekovski. Slabosti ima i vo procesot na decentralizacijata, a posebno vnimanie treba da im se posveti i na drugite pomali zaednici, kako Romi i Turci, istakna Klekovski.
Za Rufi Osmani od Univerzitetot na JIE, uspehot vo sproveduvanjeto na Ramkovniot dogovor, koj go smeta za edinstven uspeshen proekt na regionalno i evropsko nivo, se gleda vo efektite od fiskalnata decentralizacija vo drzhavata. Kako primer ja posochi opshtinata Gostivar, koja vo 1996 godina raspolagala so budzhet od 350 iljadi germanski marki, a vo 2006 so 1,6 milion evra, shto govori deka ima sushtinsko podobruvanje na javnite finansii na lokalno nivo. "Sepak", veli Osmani, "Makedonija ostanuva najcentraliziranata drzhava vo delot na javnite finansii vo Evropa, bidejkji od vkupniot budzhet na drzhavata, za opshtinite se izdvojuvaat 1,7 otsto, za razlika vo Bugarija, kade shto se izdvojuva 7,5 otsto od BDP". (Nova Makedonija)

Sedum godini Ramkoven dogovor

Na 13 avgust, se navrshuija sedum godini od potpishuvanjeto na Ramkovniot dogovor so koj beshe staven kraj na nekolkumesechniot konflikt vo Republika Makedonija vo 2001 godina. Dokumentot, po povekjednevno usoglasuvanje vo Ohrid, vo Skopje go potpishaa togashniot pretsedatel na drzhavata Boris Trajkovski, togashniot premier i lider na VMRO-DPMNE Ljubcho Georgievski i liderite na SDSM, Branko Crvenkovski, na DPA Arben Dzhaferi i na PDP, Imer Imeri. Vo svojstvo na garanti, dokumentot koj e poznat i kako Ohridski dogovor, go potpishaa i specijalnite pretstavnici na EU i na SAD, Fransoa Leotar i Dzhejms Perdju. (Vest)

VLADATA ORGANIZIRASHE PRIEM ZA RAMKOVNIOT DOGOVOR

Ne se pojavi drzhavniot vrv!

Celiot drzhaven vrv otsustvuvashe od koktelot vo hotelot Holidej in vo Skopje shto se odrzha pod povod sedumgodishninata od potpishuvanjeto na Ramkovniot dokument, a pod pokrovitelstvo na Vladata. Liderot na DUI Ali Ahmeti, koj vo salata gi prechekuvashe gostite, ne go krieshe zadovolstvoto shto godinava se sluchi presvrt, pa namesto DUI, proslavata ja organizirashe vladiniot Sekretarijat za sproveduvanje na Ramkovniot dokument. Toa shto svechenosta ja ignoriraa najvisokite drzhavni funkcioneri - pretsedatelot Branko Crvenkovski, pretsedatelot na Sobranieto Trajko Veljanovski i premierot Nikola Gruevski, ne ja pomati slavenichkata atmosfera.
Vo prepolnata sala (vo koja bukvalno ne se disheshe bidejkji ne funkcionirashe klimatizacijata) dominiraa chlenovi i simpatizeri na DUI. Od Vladata beshe prisuten samo ministerot za finansii Trajko Slaveski, a od Kabinetot na shefot na drzhavata chest napravi Zoran Ivanov, sovetnik za odnosi so javnosta. Vladejachkata VMRO-DPMNE beshe pretstavena so nekolkumina neeksponirani pratenici i so gradonachalnicite na Gazi Baba i na Butel, Koce Trajanovski i Petre Latinovski. I SDSM imashe skromno prisustvo na priemot, tamu bea samo pratenichkata Slavica Grkovska - Loshkova i organizaciskiot sekretar Aleksandar Chabotarev. Na proslavata dojdoa nekolkumina pretstavnici na diplomatskiot kor vo zemjata. "Mnogu golem i vazhen chekor e shto za prvpat odbelezhuvanjeto na Ohridskiot dogovor go organizira Vladata", izjavi Ahmeti za novinarite zboruvajkji na makedonski jazik. Toj ne sakashe da go komentira otsustvoto na premierot Gruevski. "Najgolema pridobivka od Ramkovniot dogovor e toa shto site gragjani ja chuvstvuvaat Makedonija kako svoja drzhava i site se lojalni. Ova e golema pobeda i za Makedoncite, koga Albancite se lojalni na drzhavata", reche Ahmeti. Toj dodade deka e dobro shto SDSM se vratila vo Sobranieto i izrazi nadezh deka istoto kje go stori i DPA po zavrshuvanjeto na odmorite.
Vicepremierot za sproveduvanje na Ohridskiot dogovor, Abdulakim Ademi, na prisutnite im ja chestitashe sedumgodishninata od potpishuvanjeto na Dokumentot. "Ohridskiot dogovor e zaednichka vrednost za site gragjani na Makedonija i sluzhi kako most shto gi obedinuva site etnichki zaednici i ja zasiluva doverbata na gragjanite vo instituciite na drzhavata. Ova e edna uspeshna storija za zemjava i model za reshavanje na megjuetnichkite konflikti", reche Ademi. (Utrinski vesnik)

ZA PROTERANITE NEMASHE KOKTEL

Mnogu od raselenite lica umrea chekajkji reshenie

"Izgreva samo onoj den za koj ste razbudeni". Eden takov den vekje sedum godini chekaat 771 semejstvo na vnatreshnoraselenite lica od konfliktot vo 2001-ta. Golem del od niv nema da ja vidi svetlinata na toj den. Puknaa od jad. Zaminaa od ovoj svet so grutka vo srceto, daleku od tatkovite ognishta. I na sedumgodishninata od potpishuvanjeto na Ramkovniot dogovor, vo koj problemot so raselenite se tretira vo aneksot C3, prashanjeto i ponatamu ostanuva otvoreno. Se smeni Ustavot, se donesoa stotici zakoni, vlegoa stotici milioni evra stranski donacii za rekonstrukcija na domovite, no ovie lugje se ushte zhiveat vo supstandardni ulovi, po shest dushi vo edna soba.
Vo drzhavniot studentski centar Tome Stefanovski-Senikj gi zateknavme po ruchekot. Vo racete drzhat parche lubenica. Da im ja ublazhi gorchinata vo dushata. "Uslovite vo centarot se katastrofalni. Vo edna soba sme shest dushi - jas, soprugot, decata i svekrvata. Tri generacii sobrani vo nekolku kvadrati. I taka vekje sedum godini", ni izjavi Violeta Nikolovska od Arachinovo.
Raselenite se zhalat deka se zaboraveni od site. Nikoj ne gi posetuva. Postojano pokraj niv se edinstveno bubashvabite i lebarkite. Vo izminative nekolku godini, okolu 40 lica pochinale. I mladi i stari. Mortalitetot e zgolemen za 600 procenti, pred se, poradi loshata ishrana i uslovi za zhivot, pretrpenite traumi. Vo crnina go zateknavme Nikola Panajotov, koj ja zagubil soprugata pred 40 dena. "Karpa zhena beshe. No siromashkata prepukna od maka. Sega, so dvajcata sinovi i snaata ostanav sam! ", razocharano veli Nikola. Ima sluchai edno semejstvo da e rasprsnato vo nekolku prifatni centri. "Decata mi se vo eden centar, jas i soprugot sme tuka. Drzhavata voopshto ne misli na nas. Ne doshle da kazhat, eve vi 20 denari za kafe. Na prethodnite izbori, vo 2006-ta, ni vetuvaa deka kje se najde chare, no nishto od seto toa", tvrdi Grozdanka Stankovska.
Za vrakjanje vo rodnoto Arachinovo nikoj ne ni pomisluva. Vo seloto, namesto vrakjanje na raselenite lica, izvrsheno e etnichko chistenje, tvrdat raselenite. "Za zemjata shto ni ostana vo seloto Albancite ni nudat po edno evro za kvadrat, a za placot i za kukjata po 10 evra. So ovie pari ne mozhe nishto da se kupi i prinudeni sme da ostaneme zarobenici vo kolektivnite centri. Vo seloto Belimbegovo, kade shto e najevtino, cenata dostigna 50 evra za kvadrat zemja", velat raselenite. (Nova Makedonija)

BARANJE NA ARACHINOVCI

Gruevski da se izjasni za nashata sudbina

Raselenite lica od Arachinovo od konfliktot vo 2001 godina, od premierot Nikola Gruevski pobaraa da se izjasni shto kje se sluchuva vo idnina so ovaa kategorija lugje. "Del od dogovorot ne mozhe da se realizira poradi povekje prichini. Oruzhjeto ne e predadeno, zapaleni se 22 kukji na Makedonci, se vrshi uzurpacija na zemjata i imotite na Makedoncite, kukjite se ograbuvani, vo dekemvri 2007 godina ubien e povratnik vo Arachinovo, poradi terorot koj se vrshi vo seloto, namesto vrakjanje na raselenite lica izvrsheno e etnichko chistenje", stoi vo soopshtenieto na Zdruzhenieto na raseleni Makedonci od Arachinovo Zora. (Vest)