MAKEDONIJA » Aktuelno

PREGOVORI VO NJUJORK

Za Metju Nimic, imeto e pred se, Crvenkovski tvrdi deka Gruevski e neseriozen i go blokira pregovarachkiot proces

Posrednikot vo grchko-makedonskite pregovori za imeto, Metju Nimic, na poslednata runda razgovori vo Njujork ne dal nov predlog, tuku predlozhil novi idei shto makedonskiot drzhaven vrv kje gi razgleda i kje zazeme zaednichki stav. Na sredbata so pregovarachot Nikola Dimitrov i so Martin Protogjer, koja se odrzha vo makedonskata misija vo Njujork, Nimic, kako shto izjavi, imal teshki i konkretni razgovori za novi idei, kako i varijacii na stari temi, za koi i porano bilo razgovarano.
"Centralno prashanje e imeto iako mnogu prashanja megju dvete zemji se povrzani so nego. Nekoi se dolgorochni, nekoi kratkorochni, no mislam deka i dvete strani se soglasuvaat oti jadroto na problemot e imeto. Reshavanjeto na glavniot problem so imeto mozhe da bide vo pravec na reshavanje na tie prashanja", izjavi Nimic. Spored nego, odnosite megju dvete zemji se slozheni, isto kako shto e slozheno prashanjeto za crkvata. "Jas sekogash veruvav deka problemot so imeto e reshliv i ako postigneme dogovor za nego, toa kje otvori pat za reshenie za mnogu drugi prashanja. Sosedite sekogash imaat otvoreni prashanja. Problemot so imeto e tezhok, ochigledno ne go reshivme deneska i nema da predviduvam nishto", reche Nimic, bez da go komentira poslednoto pismo vo koe premierot Nikola Gruevski bara i prashanjeto za priznavanjeto na MPC da se vmetne vo pregovorite za imeto.
Za pretsedatelot Branko Crvenkovski, isprakjanjeto na ova pismo e shteten i kontraproduktiven poteg, koj kje im nashteti i na interesite na Makedonija kako drzhava, no i na interesite na MPC. "Se deklarirame kako neseriozni i bez dovolno znaenje i poznavanje i se obiduvame prashanje za priznavanje na postoenje i avtokefalnost na edna crkva da vmetneme vo razgovorite pomegju pretstavnici na dve drzhavi i toa so posrednishtvo na ON. Ova Grcija kje go koristi kako argument vo tvrdenjata deka Makedonija, otvorajkji postojano novi i novi prashanja, vsushnost saka da go blokira pregovarachkiot proces i da onevozmozhi doagjanje do konkretno reshenie vo pregovorite shto se vodat vo Njujork", objasnuva Crvenkovski. Spored nego, shteta kje ima i MPC, bidejkji "site pravoslavni crkvi koi ni se nakloneti i imaat zaednichki stav deka steknuvanjeto ili priznavanjeto na avtokefalnosta na MPC treba da proizleze od pregovorite za razreshuvanje na sporot na MPC i SPC. So ova pismo", veli Crvenkovski, "i se dava mandat na ushte edna crkva, Grchkata pravoslavna crkva, od nea da zavisi dali MPC kje stekne avtokefalnost?! Namesto da reshavame problemi, sozdavame ushte eden. Mislam deka ova e pogreshna nasoka i kje predizvika negativni efekti". (Spored Vreme)

Severna Makedonija vo pet varijanti

Na njujorshkata runda pregovori, medijatorot Metju Nimic izlegol so idejata - Severna Makedonija vo pet varijanti, velat diplomatski izvori. Po vrakjanjeto na Dimitrov i Protogjer od Njujork se najavuva sredba na drzhavniot vrv vo zemjava. Kako shto reche pretsedatelot Crvenkovski ochekuva celosen izveshtaj, po shto so premierot i ministerot za nadvoreshni raboti kje izgradat zaednichki drzhaven stav vo presret na najavenata poseta na Nimic na regionot nedelava.

Bakojani bara serioznost od Makedonija

Mandatot na specijalniot posrednik na ON Metju Nimic e eden i konkreten - reshavanje na sporot za imeto megju Atina i Skopje, izjavi grchkata ministerka za nadvoreshni raboti Dora Bakojani. Nekolku chasa po sredbite na Nimic so pregovarachite od dvete zemji, Bakojani mu poracha na makedonskoto rakovodstvo da prijde kon pregovorite seriozno i da ne bega od sushtinata, a taa e naogjanje reshenie za sporot za imeto.

Rajs bara da nema prechka za Makedonija za vlez vo NATO

"Sporot za imeto ne treba da go poprechi priemot na Makedonija vo NATO", izjavi amerikanskata drzhavna sekretarka Kondoliza Rajs, odgovarajkji na prashanje od grchki novinar na konferencijata posvetena na situacijata vo Gruzija. Rajs reche deka sporot ne treba da bide prechka za zachlenuvanje, objasnuvajkji deka orientacijata kon NATO e vazhna zashto im pomaga na zemjite da gi reshat megjusebnite razliki. "Nashiot stav e deka Makedoncite treba da bidat primeni vo NATO, toa beshe stavot vo Bukuresht. Nadezhta e deka sporot za imeto sega kje mozhe da se reshi moshne brzo. Razgovarav so moite grchki kolegi, a i Makedoncite bea tuka vo Stejt departmentot. Ova e neshto shto ne treba da se isprechi na patot na priemot na Makedonija vo NATO i rabotime na toa", izjavi Rajs.

SPORED GRCHKIOT VESNIK "PONDIKI"

Site kje priznaat makedonsko malcinstvo osven - Grcija

Ministerstvoto za nadvoreshni raboti na Grcija nitu razbra nitu reagira koga vo Sovetot na Evropa beshe postavena osnovata za priznavanje na makedonskiot - kako zashtiten regionalen ili malcinski jazik so odlukata na Romanija da mu dade takov status, pishuva grchkiot vesnik Pondiki. Na 1 maj godinava, Romanija se prikluchi kon Evropskata karta na regionalni ili malcinski jazici na Sovetot na Evropa, priznavajkji postoenje i neophodnost od zashtita na makedonskiot jazik na nejzina teritorija. Dotogash, posochuva Pondiki, Makedonija nemashe mozhnost da go postavi prashanjeto za postoenje i zashtita na makedonskoto malcinstvo vo drzhavite-chlenki na Sovetot na Evropa, bidejkji uslov za toa beshe nekoja od niv da go priznae i jazikot kako regionalen ili malcinski.
"Nie vo Grcija mozhe da tvrdime deka nitu postoelo nitu postoi prashanjeto za priznavanje na makedonskiot jazik i makedonskoto malcinstvo, no otkako toj beshe priznat kako zashtiten regionalen malcinski jazik vo Romanija, ne e isklucheno toa da go napravat i drugi drzhavi sosedi na Makedonija", posochuva vesnikot. Diplomati vo Strazbur, dodava Pondiki, izjavuvaat deka ne e daleku vremeto koga makedonskiot jazik, odnosno makedonskoto malcinstvo shto go govori toj jazik, kje bidat priznati i od sosedite, no i od drugi drzhavi, a Grcija kje ostane edinstvena po svoite pozicii deka na nejzina teritorija nema nitu makedonski jazik nitu makedonsko malcinstvo!
Prashanjeto za makedonskiot jazik i malcinstvo vo Grcija e inicirano pred dve godini od organizacijata za zashtita na chovekovite prava Hjuman rajts voch. Taa i preporacha na Vladata vo Atina da go priznae postoenjeto na makedonskoto etnichko malcinstvo, negoviot jazik i kulturni tradicii, da gi ukine ogranichuvanjata za slobodno izrazuvanja na Makedoncite, da bide reshen problemot so makedonskite politichki begalci od Grcija, da im se dozvoli da se vratat vo zemjata i da dobijat grchki drzhavjanstva, pishuva Pondiki. (Dnevnik)

GRUEVSKI MU OTVARA RABOTA NA NIMIC

Vo pregovorite da se otvorat povekje temi megju koi i za MPC

"Pri poslednata nasha sredba vo Skopje vo juni ovaa godina, jas Vi otvoriv nekolku vazhni prashanja za Republika Makedonija kako otvoreni i neresheni vo odnosite so Republika Grcija, a toa pred se bea prashanjata povrzani so pravata i so vrakjanjeto na imotite na Makedoncite koi za vreme na gragjanskata vojna vo Grcija posle Vtorata svetska vojna ja napushtija teritorijata na Republika Grcija, kako i prashanjeto za makedonskoto malcinstvo koe denes zhivee vo Republika Grcija, ne samo bez nikakvi malcinski prava, tuku i nepriznaeno i negirano od vlastite vo Grcija kako makedonsko malcinstvo vo taa drzhava. Reafirmirajkji gi ovie prashanja bi sakal da naglasam deka nie ne se chuvstvuvame prijatno koga iljadnici turisti so zbunetost prashuvaat zoshto imeto na nashata drzhava, nashiot sosed Grcija go koristi za ime na aerodromot vo gradot Solun", veli premierot Nikola Gruevski vo pismoto shto go upati do posrednikot Metju Nimic vo koe go povikuva pokraj prashanjeto za imeto da otvori i drugi prashanja vo pregovorite.
"Sepak ova pismo", pishuva Gruevski, "Vi go isprakjam so edna druga namera i cel, a povrzano so problemot so imeto. Toa e problemot so priznavanjeto na Makedonskata pravoslavna crkva, chie nepriznavanje spored site informacii i analizi koi gi dobivame, e vo direktna sprega povtorno so problemot koj Republika Grcija go nametna, a povrzan so nasheto ustavno ime". Premierot Gruevski naveduva deka celosno se soglasuva deka crkvata e ili treba da e odvoena od drzhavata, i deka dokolku bi bilo taka i vo Grcija, ne bi go pishuval pismoto. "Vo Republika Grcija, vrskata pomegju drzhavata i GPC, e dlaboko srasnata i e mnogu posilna sporedeno so bilo koja druga zemja na Evropskata Unija i NATO, za shto verojatno Vie imate odredeni informacii, i shto vo osnova e nejzina vnatreshna rabota koja dokolku ne se reflektirashe na MPC, verojatno i ne bi ja komentiral", se veli vo pismoto na Gruevski do Nimic.
Toj pishuva deka spored informaciite koi gi dobil od MPC, se konstatira deka korenite na problemot lezhat povtorno vo sporot shto go nametna Grcija, i e povrzan so ustavno ime. "Vo Republika Grcija, crkvata, odnosno visoki pretstavnici na GPC, chestopati iznesuvaat svoj stav za sporot so ustavnoto ime, od pozicija koja e ushte potvrda od pozicijata na drzhavnite vlasti, ponegirachka i podiskriminatorska otkolku onaa na vlastite na Republika Grcija, koja pak e vo silna sprega i dosluh so GPC", veli Gruevski vo pismoto. Na krajot premierot istaknuva "deka prashanjeto povrzano so crkvite, go otvoram iskluchivo zaradi odnosot na grchkite vlasti i GPC... Samo vo takov kontekst, i samo vo takva ramka Ve molam da go razberete otvoranjeto na ova iskluchitelno senzibilno, no i vazhno prashanje za Republika Makedonija..."

REAKCII PO PISMOTO NA GRUEVSKI ZA PRIZNAVANJE NA MPC VO PAKET SO IMETO

MPC se gordee, Grcija se potsmeva

Smeshni i neseriozni aktivnosti, e prvata reakcija od sosedna Grcija za pismata od premierot Nikola Gruevski do posrednikot vo pregovorite za imeto Metju Nimic i do generalniot sekretar na ON, Ban Ki-Mun. Gruevski pobara vo pregovorite za imeto da se vkluchi i prashanjeto za priznavnje na MPC, kako i promena na imeto na solunskiot aerodrom od Makedonija vo Mikra, kako shto se narekuval porano.
"Pitoreskno. Toa se ekscentrichni i smeshni raboti, a ne seriozni aktivnosti", izjavi portparolot na grchkoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti, Jorgos Kumucakos. Domashni eksperti se iznenadeni od vakviot poteg na premierot. Spored niv, mnogu jasno e deka prashanjeto za crkvata ne e vo mandatot na Nimic, nitu za toa mozhe da se bara pomosh od Generalniot sekretar na ON. Vtorata rabota shto e diskutabilna vo odnos na baranjeto, spored nashite izvori, e faktot deka Crkvata e odvoena od drzhavata. Ovoj poteg mozhe da se razbere samo ako e del od poshiroka strategija na drzhavata, no dosega nemame takvi informacii - izjavuvaat ekspertite.
Zapadni diplomati vo Makedonija ne sakaat da komentiraat shto znachi pismoto na Gruevski za MPC, no, spored niv, celta na vmetnuvanjeto na crkvata vo pregovorite za imeto e nejasna. "Posrednikot Nimic kako pratenik na ON, spored mandatot, mozhe da pregovara samo za imeto na drzhavata, pa pretpostavka e deka se pravi obid od makedonska strana generalniot sekretar na ON da go proshiri mandatot. No, kolku shto sme informirani, odgovor od Njujork ne e ispraten ni na prvoto pismo vo vrska so makedonskoto malcinstvo vo Grcija i proteranite Makedonci", velat zapadni diplomati. Za niv e nejasno zoshto premierot insistira na otvoranje na ova prashanje i kakva strategija stoi zad celata operacija, koga vo Makedonija crkvata i drzhavata se odvoeni. Profesorot po religija na Briselskiot sloboden univerzitet, Olivie Zhile, koj e ekspert za prashanja od pravoslavieto, otvoreno veli deka Nimic ne mozhe da se zanimava so crkovni problemi bidejkji toj ne znae nishto za toa prashanje. "Makedonija se vrti vo zatvoren krug i ja pravi edinstvenata rabota shto mora da se izbegne vo ovaa situacija, a toa e meshanje na problemite i involviranje na politichka instanca vo problem shto proizleguva od kanonskoto pravo. Problemite mora da se razdelat ako sakate da gi reshite", izjavi Zhile za Dnevnik. Spored nego, vmetnuvanjeto na nepriznavanjeto na MPC vo sporot so imeto prilega na zhelba problemot so Grcija da ne se reshi. Zhile dodava deka ako problemot so imeto se reshi, problemot so MPC avtomatski kje bide reshen i nema nikakva potreba od meshanje na temite. "Osven toa, oficijalno, ON, Nimic ili Atina ne se nadlezhni za reshavanje crkovni prashanja. Toa e rabota na Carigradskata patrijarshija", veli Zhile.

PO PISMOTO NA GRUEVSKI DO NIMIC

Zadovolstvo vo MPC!

Pismata od premierot Gruevski i proshiruvanjeto na paketot na prashanjata so problemot so otvorenoto makedonsko crkovno prashanje, MPC gi pofali kako konstruktiven i produktiven priod. "Od momentot koga se odluchi da se proshiri paketot na prashanjata, ochekuvav da se proshiri i so MPC i ova prashanje sosema prirodno vleguva vo toj paket na otvoreni prashanja koi baraat svoja zavrshnica", izjavi heraklejskiot episkop Kliment. Spored nego, MPC dosega pravela se shto e vo nejzina mokj preku razni crkovni kanali pred svetot da ja posvedochi svojata crkovna vistina. "Ako crkvata vo Grcija beshe odvoena od drzhavata, kako shto e vo Makedonija, pismoto na premierot kje nemashe smisla", dodava toj. No, spored episkopot Kliment, GPC e vo ramkite na grchkata drzhava i odnosot megju niv e normiran so ustavot i dvete institucii se tesno povrzani. "Vekje stanuva jasno deka e zastarena i izlitena tezata za ednodimenzionalnosta na ovaa prashanje i deka toa e chisto kanonsko, juridichko i od crkoven karakter. Toa e povekjeslojno, mnoguznachajno i, za zhal, politichko prashanje i tokmu poradi toa e sosema prirodno na masata na politicharite. Od dosegashnite dijalozi, jasno se gleda deka glaven problem e imenuvanjeto na MPC i deka toa shto nie kako crkva opstanuvame na svoeto ustavno ime e edna od prichinite zoshto ne se prifakja vo semejstvoto na pravoslavnite crkvi", objasnuva Kliment. Toj ne misli deka ova e politizacija na MPC, bidejkji realnata sostojba e sosema poinakva. Imeno, politizacija se vrshi od GPC preku finansiranjeto na Pravoslavnata ohridska arhiepiskopija na Jovan Vranishkovski. "So postavuvanjeto na ova prashanje na masa se nadevame na uspeshna zavrshnica", veli episkopot Kliment.
Vladika na MPC, koj saka da ostane anonimen, izjavi deka pozitivno gledaat na potezite shto vo odnos na MPC i na Makedonija dosega gi prezel noviot grchki arhiepiskop Jeronim, koj vo makeodnski crkovni krugovi se ocenuva kako "umeren" nasproti rigidnosta shto se zabelezhuvashe kaj negoviot prethodnik Hristodulos. "Toj ima konstruktiven odnos. Mislime deka toa e najmnogu poradi izvornite informacii shto gi dobiva od svoite sovetnici, a koi se dobro informirani za razvojot na MPC, za obnovata na monashtvoto i drugo. Toa shto takov chovek e na kormiloto na GPC mozhe da ni pomogne. Reshavanjeto na problemot kje zavisi i od toa koja lichnost kje dojde na prestolot na SPC" , veli vladikata. (Dnevnik)

BOCEVSKI:

MPC e vtkaena vo makedonskiot identitet

Vo vrska so vnesuvanjeto na prashanjeto za Makedonskata pravoslavna crkva vo pregovorite so Grcija za imeto, vicepremierot za evropski integracii Ivica Bocevski, reche deka prashanjeto za imeto e mnoguslojno i oti zadira dlaboko vo makedonskiot identitet, istorija, etnicitet i kultura. "Toa se odrazuva na mnogu odnosi i specifiki povrzani, megju drugoto, i so statusot na Makedonskata pravoslavna crkva. Nejziniot status, nejziniot odnos so site pomesni crkvi, isto taka, e dlaboko i sushtinski vtkaeno vo celokupnoto prashanje so makedonskiot identitet. I vo taa smisla, site ovie prashanja shto se otvoraat vo ovoj period se del od edna poshiroka ramka povrzana so prashanjeto za imeto. Bi bile mnogu srekjni dokolku razgovorot se odnesuva samo za oficijalnoto ime na nashata drzhava. No gledame kako go vodi razgovorot grchkata strana", reche Bocevski.

I Veljanoski pochna da prakja pisma

Pretsedatelot na Sobranieto Trajko Veljanoski isprati pisma do svoite kolegi od zemjite na Evropskata Unija, kako i do pretsedatelite na parlamentite na pogolemite drzhavi, kako shto se SAD, Kanada, Avstralija, Kina, Brazil i Rusija, i do Evropskiot parlament, OBSE, NATO, Sovetot na Evropa i drugi institucii. Vo pismata Veljanoski informira za polozhbata na makedonskoto malcinstvo vo Grcija, kako i za Makedoncite proterani od Grcija po Gragjanskata vojna. "Prashanjeto na sostojbata na pripadnicite na makedonskoto etnichko malcinstvo vo Grcija, koe ne e priznaeno od drzhavata, kako i problemot so drzhavjanstvata i imotite na licata od makedonsko etnichko poteklo rodeni vo Grcija, vekje podolgo vreme se na dneven red na megjunarodnite vladini i nevladini organizacii. Grchkite vlasti na Makedoncite im go osporuvaat nivniot identitet, shto pretstavuva direktno krshenje na megjunarodnoto pravo od oblasta na osnovnite chovekovi slobodi i prava. Grcija vodi silna asimilatorska politika preku zabranata za slobodno deklariranje na nivniot nacionalen identitet, prosledeno so sistematski merki za zabrana na upotreba na makedonskiot jazik i prakticiranje na kulturata, promena na toponimite i slichno", pishuva Veljanoski.

Otvoreni del do 12-te tochki najaveni pred Bukuresht

Mediumi bliski do makedonskata Vlada, pred samitot na NATO vo Bukuresht, objavija spisok na 12 tochki shto makedonskite vlasti mozhe da gi realiziraat dokolku Grcija stavi veto na priemot na Makedonija vo NATO. Edna od tochkite, koja e vo faza na ostvaruvanje, e pochnuvanje pravna postapka za reshavanje na makedonskoto malcinsko prashanje vo Grcija, kako i za vrakjanje na imotite na Makedoncite proterani od Grcija po Gragjanskata vojna. Pismata na Gruevski i najavata za podgotvuvanje masovna tuzhba protiv Grcija, so poddrshka od Vladata, se vo nasoka na ovaa tochka. Druga tochka e bojkotiranje na imeto BJRM, odnosno vrakjanje na celata poshta adresirana na ova ime. Makedonija vekje ja bojkotira diplomatskata prepiska pod ova ime, a pred izborite imashe najavi deka mozhe da se poprechi megjunarodnata trgovija shto se odviva pod ova ime. Drugi najaveni tochki bea napushtanje na Privremenata spogodba, vrakjanje na znameto so shesnaesetkrakoto sonce od Kutlesh, baranje za priznavanje na Makedonija pod ustavnoto ime vo Obedinetite nacii, menuvanje na ustavnite amandmani od 1992 godina so koi Makedonija se obvrza da ne gi pomaga Makedoncite vo sosedstvoto so meshanje vo vnatreshnite raboti na sosedite, masovno preimenuvanje na infrastrukturni objekti so iminja od antichkoto minato na Makedonija, priblizhuvanje na odnosite so SAD, Turcija i so nepriznaeniot Severen Kipar...

Svetski advokati kje se borat za imotite na Egejcite

Po epizodata so internacionalizacijata na problemot so pravata na proteranite Makedonci od Egejska Makedonija, preku pismata na premierot Nikola Gruevski do svetskite lideri, Vladata vleguva vo nova faza za ova prashanje - pravna bitka protiv Grcija. Visok vladin funkcioner za Nova Makedonija izjavi deka vo momentov se razgleduvaat zakonskite mozhnosti kako da se angazhira edna svetski poznata advokatska kukja. Ovaa informacija indirektno mu bila potvrdena i na Gjoko Donevski, pretsedatel na Zdruzhenieto na decata-begalci od Egejskiot del na Makedonija.
"Pri edna neodamneshna sredba, premierot, onaka patem, mi spomna deka naskoro kje se angazhiraat nekoi mnogu silni advokati od SAD. Ama muabetot beshe onaka i ne go doprashav neshto pokonkretno za toa", veli Donevski. Nitu advokatkata na zdruzhenieto Trendafilka Sandeva ne e zapoznaena. "Vladata zasega ne ni gi dava tie informacii. Sepak, nie imame angazhirano advokat vo Solun, imame i svoj advokat vo Strazbur, istiot shto go zastapuva i OMO Ilinden PIRIN. No, sekoja pomosh e dobredojdena", veli Sandeva.