NAJNOVI VESTI

Sakame odgovor!!!

Ne znam dali Kevin Rad dzirnal barem edno od nashite iljadnici pisma, ama kolku i da gi kriel, barem edno kje mu se nashlo v race, si velam. Ili i toj, kako drugite politichari, kje nauchi da ni kazhe "dobro vecher, dragi Makedonci", kje ni dodeli mnogu komplimenti, kje vtera nekolku kjebapi, kje ni se nasmee koga kje zamine i - chao tuti, shto bi rekle Italijancite. Pa pravec kaj eladosite i kaj niv so nasmevka i so jasu na usnite...
Ete, toa e nashata prikazna so avstraliskite politichari - kolku i da sme im lojalni na laburistite, tie si gi miluvaat brojkite, a brojkite ochigledno ne se na nashata strana.
Bez ogled na nivnoto odnesuvanje, mislam deka ne treba da go ostavime nashiot premier bez odgovor na prashanjeto koga kje ja priznae Makedonija pod ustavnoto ime. Ni go dolzhi toa, a ni dolzhi i oficijalno soopshtenie za toa kolku pisma stasaa vo negoviot kabinet so baranje da go napravi toa. I nie sme plakjachi na danok kako i drugite gragjani na Avstralija, i imame pravo da pobarame odgovor, a toj e dolzhen da ni go dade.

* * *

Ne znam kolku gi sledite Olimpiskite igri vo Peking i se obiduvate da zabelezhite nekoj makedonski sportist. Nemojte mnogu da se trudite, tie se nekade na krajot, ja nosat parolata "vazhno e da se uchestvuva". Ne se sportistite vinovni, nikoj ne vlozhuva vo niv, a mnogumina pokraj niv dopatuvaa vo Kina da go vidat barem kineskiot dzid. Ne e sekoj den Olimijadata vo Kina, ubava mozhnost e ova za turizam. Shteta e shto Megjunarodniot olimpiskiot komitet nema zlaten medal za drzhavata so najlosh uspeh na OI, neshto kako vo odredeni igri na srekja, ako ne pogodish nitu eden broj - nagrada. Vo toj sluchaj kje bevme glavni favoriti za zlatoto.
So dusha chekam da go prochitam izveshtajot na pretsedatelot na MOK Vasil Tupurkovski za nastapot na nashite na Igrite. Kje ima shto da se nauchi, sigurno. Ako nishto drugo, neka predlozhi vo idnina da ne se blamirame - em so nametnato ime se shetame, em od poslednoto-pretposlednoto mesto ne se delime. Vaka sportistite crveneat, a tie okolu niv se gordeat.
Koga kje sfatime deka morame da investirame vo sportot, vo muzikata, kulturata...? Neka se veeshe makedonskoto zname i se svireshe makedonskata himna, kje gi videv togash Grcite kako kje negiraa deka ima Makedonija. Milijardi gledachi shirum svetot kje slushnea deka pobednikot e od Makedonija, a Grcite togash neka troshea milijardi dolari da dokazhat deka toj ne e od Makedonija tuku e od Severna...

* * *

Nimic imal pet predlozi za imeto vo koi se sostoel zborot Severna. Starecot pochnal da zaborava deka toa go predlozhi vekje 200 pati. Aj Nimic shto zaborava, ama Bane nash senilen mora da e koga ne go slusha glasot na narodot deka za imeto nema pregovori. A chovekot saka da se vrati na chelo na SDSM otkako vide deka kje krka metla ako se kadidira za pretsedatel. Kaj i da se vrati, negovata politika ja odnese veterot.

* * *

Ljube Boshkoski (na slikata pie rakija so domakjinot), kolku i na mnogumina da im zvuchi neverojatno, ochigledno ja merka pretsadatelskata fotelja. Toj vo tekot na minatata nedela, vo stilot na amerikanski pretsedatelski kandidat, od vrata na vrata se pozdravuvashe so lugjeto, prashuvashe, odgovarashe...

Kje bide interesno da vidime koj kje go zameni Branko, koj vekje najavi deka nema da se kandidira za vtor pretsedatelski mandat. Vo momentov se vrtat iminjata na Srgjan Kerim, Zoran Stavreski, Trifun Kostovski..., sigurno e deka kje vleta i nekoe novo ime, ama sosem e izvesno deka, ako ja dobie poddrshkata na vladeachkata VMRO-DPMNE, Ljube Boshkoski kje bide najseriozen kandidat za naslednik na Branko.

Vash,
Ljupcho Stankovski

Novo priznanie za profesor Terziovski

Vo sabotata, od svojot ednonedelen prstoj vo SAD se vrati prof. d-r Mile Terziovski (na slikata levo) koj prisustvuvashe na tradicionalnata konferencija na Akademijata za menadzhment, koja se odrzhuva sekoja godina vo prvata nedela na avgust.
Na konferencijata prisustvuvale nad 7,000 delagati od celiot svet. Sekoja godina, vo mesec januari, Akademijata prima nauchni trudovi od univerzitetite kade se predava menadzhment i odredeni trudovi gi nagraduva na konferencijata vo avgust. Site pristignati trudovi se razgleduvaat od trojca "sudii" koi odluchuvaat koi od pristignatite trudovi kje bidat prezentirani na konferencijata.
Vo januari godinava svoj trud prilozhija prof. d-r. Mile Terziovski i kandidatot za doktor na nauki Shjong Fun (raboteshe pod nadzor na Terziovski). Akademijata visoko go vrednuvashe nivnoto delo i im ja dodeli nagradata Best Paper Award.
Prof. d-r. Mile Terziovski na edna od sesiite na Akadmijata beshe glaven pretsadavach kako nagrada za negovite dela vo poleto na menadzhmentot.

AMN

TMRO

Da se postavi prashanjeto i za grchkiot genocid od 1912!

Pokraj otvoranjeto i internacionalizacijata na pravata na nad 30.000 deca begalci od Gragjanskata vojna vo 1948 godina vo Grcija, mora da se postavi i prashanjeto za proteruvanjeto na 750.000 Makedonci od Solun, Kavala, Seres, Drama i Kozhani - vo Bugarija izvrsheno vo 1912 godina od strana na grchkite Antri, soopshti pretsedatelot na TMRO Vancho Shehtanski. "TMRO ja poddrzhuva makedonskata vlada vo vodenjeto aktivna i ofanzivna megjunarodna politika za konechno postavuvanje i reshavanje na nereshenoto makedonsko prashanje. Segashnata vladeachka garnitura ima istoriska odgovornost da pobara od Megjunarodniot sud voeni reparacii od Atina za izvrshen genocid vo 1912 godina na nad 750.000 Makedonci, vrakjanje na site progoneti na svoite ognishta, vrakjanje na odzemenite imoti..." , se veli vo soopshtenieto. TMRO potencira deka grchkite Antri vo 1912 godina, vednash po proteruvanjeto na turskata vojska, izvrshile neviden genocid proteruvajkji 750.000 Makedonci od primorskiot del vo delot od rekata Bistrica do Marica. Vtoriot udar, spored soopshtenieto, se sluchil 1924 godina koga 300.000 Grci-Madzhiri od Turcija se doselile na makedonskite imoti menuvajkji go etnichkiot karakter na Belomorska Makedonija. (MIA)

MAKEDONIJA - SVETSKI REKORDER

22 televizii kje zrachat na celata teritorija

Sovetot za radiodifuzija dodeli devest koncesii za satelitski televizii. So novite devet i prethodnite osum koncesii, plus postojnite pet nacionalni televizii, Makedonija kje ima 22 televizii koi kje zrachat programa niz celata drzhava!? Megju devette koncesioneri za satelitski televizii najpoznati iminja se gazdata na marketite Tineks, Vlado Todorovikj, Bojo Andrevski, sopstvenik na Evropskiot univerzitet i na vesnikot Vecher, i biznismenot od SAD, Dzhordzh Atanasovski. Satelitskata koncesija se dobiva na 9 godini, a kako garancija se baraat tri milioni evra. Reklamniot kolach koj go delat pechatenite i elektronskite mediumi iznesuva 17 milioni evra. "Aj’ da ja razbereme drzhavata shto dava tolku koncesii oti sobira pari, ama tie shto se javuvaat - 90 otsto od niv nemaat nikakvo iskustvo vo mediumskiot prostor, osven ako ne se otvoraat televizii za perenje pari. Toa e skapa igrachka", velat izvori od mediumskiot sektor. (Vest)

DUPKI VO USHTE NEDONESEN ZAKON

Kazna od 50 evra za nepushtanje voda vo toalet!

Gragjanite shto nema da pushtat voda otkako kje gi koristat klozetite vo javnite toaleti i vo javnite ustanovi kje platat kazna od 50 evra vo denarska protivvrednost!? Vakva sankcija e predvidena vo Predlog-zakonot za javna chistota, shto neodamna go usvoila Vladata i e ispraten na usvojuvanje vo Sobranieto. Spored predlogot, sopstvenicite i licata shto upravuvaat so javen objekt se dolzhni vo sekoe vreme da obezbedat ispravni instalacii, toaletna hartija, mashini za sushenje race ili hartija vo sanitarnite jazli. Ako ne go obezbedat ova, tie kje treba da platat kazna od 2.000 do 3.000 evra vo denarska protivvrednost.
Nepostoenjeto na javni toaleti e dolgogodishen hronichen problem. Vo povekje gradovi vo Makedonija nema javni toaleti ili se stari i unishteni, a higienata ne e na zavidno nivo. Novina e voveduvanje na sluzhbata komunalni redari. Nea treba da ja formiraat opshtinite, a redarite kje nosat posebni uniformi i sluzhbeni legitimacii. Zadachata na komunalnite redari kje bide da se grizhat za odrzhuvanjeto na javnata chistota. (Spored Dnevnik)

Makedonci se iskachija na Mon Blan

Makedonskite planinari postignaa nov golem uspeh, iskachuvajkji se na najvisokiot vrv vo Evropa, Mon Blan, na nadmorska visochina od 4.810 metri. Gostivarecot Goran Nikoloski, ohrigjanecot Mirko Taneski i Zoran Veskovski od Skopje uspeaja da se kachat na najvisokata evropska planina. Tie bea del od mnogubrojnata ekspedicija sostavena od planinari od poraneshnite jugoslovenski republiki, a iskachuvanjeto go organizira srpskoto planinarskoto drushtvo Pobeda. (Dnevnik)

Gruevski pokanet na gala-banket vo SAD

Premierot Nikola Gruevski na krajot od mesecov se ochekuva da uchestvuva na gala-banketot shto se odrzhuva vo SAD po povod 34-godishnata na konvencijata na Amerikansko-Kanadsko-Makedonskata pravoslavna zaednica. Pretstavnici od makedonskata dijaspora go potvrdija uchestvoto na premierot na gala-banketot shto kje se odrzhi na 31 avgust vo hotelot Sheraton Parsipani vo Nju Dzhersi. Na nego se pokaneti da uchestvuvaat istaknati amerikanski, kanadski i makedonski lichnosti, kako i biznismeni od Severna Amerika. (Utrinski vesnik)