FELJTON

DRAMATA NA EGEJCITE: MAKEDONSKA GOLGOTA - 60 GODINI PROTERANI

Makedoncite se narod, a Makedonija e drzhava...

Viktor Cvetanoski,
(Utrinski vesnik)

Za egzodusot na Makedoncite kolku shto se vinovni desnite, isto tolku se vinovni i levite sili na Grcija, naglasuva Nakovski i sovetuva, i pokraj se' shto sluchilo i se sluchuva, treba da se pravat napori za zblizhuvanje so nashiot juzhen sosed. Jas ne sakam mojata bolka i moite traumi kako dete-begalec da gi ostavam na moeto pokolenie. Nashite deca i vnuci treba da gi uchime da ne mrazat nikogo i da razmisluvaat evropski", zakluchuva d-r Petre Nakovski

Polska gi prifati begalcite so srce

Chudnite dojdenci bea oblecheni polucivilno, poluvojnichki, imaa kapi slichni na amerikanskite. Bea valkani, obrasnati, zapushteni i tazhni. Nishto ne zboruvaa. Ostavaa vpechatok na vchudovideni i nesigurni. So ljubopitstvo gi gledaa vojnicite shto stoeja na bregot, nekoi gi dopiraa nivnite voeni oznaki. Teshko ranetite samo provizorno bea prevrzani so valkani, okrvaveni zavoi i krpi. Pod niv se gledaa zagnoenite rani. Izgleda deka na brodot nemalo sredstva za prevrski, a racete na tie shto vrshea prevrski ne bile bash ucheni. Nekoi noze i race bea uzhasno deformirani. Ne sakajkji da go iskazhat toa, vojnicite kradeshkum poglednuvaa i samo so gestovi davaa na znaenje deka sochuvstvuvaat so dojdencite. Ova se zborovite na Vladislav Barchikovski, koj kje go opishe pristignuvanjeto na ranetite partizani koi po porazot vo Gragjanskata vojna pristignale so brod vo Polska. Nekolku raneti so amputirani noze bile preneseni na race vo vozilata shto gi chekale. Eden od niv plachel. Ne od bolka, tuku od vozbuda shto tolku majchinski se odnesuvaat sprema nego. Nekoi od niv, za da ja izrazat svojata blagodarnost i simpatija, gi galele orlite na kapite na polskite vojnici.
Sakavme da im dademe ne samo struchna pomosh, tuku da im pokazheme i srce. Tie mnogu go baraa toa od nas. Se gledashe deka, opshto zemeno, tie prosti lugje prezhiveaja uzhas. Stignaa izmoreni, oslabeni i bolnikavi, najchesto iscrpeni od dolgotrajnite stradanja. Losho srasnatite noze i race predizvikuvaa bolka pri sekoe dvizhenje. Mnogumina od niv imaa visoka temperatura. Nekoi od teshko bolnite duri i ne bea vo sostojba da se raduvaat od pristignuvanjeto do celta. No, opshto zemeno, se trudea da ne go izrazat toa. I samo malobrojni bea tie shto pokazhuvaa nedoverba. 'Ne dopiraj me, ne znam koj si', chuvstvuvavme deka takva e smislata na ne sekogash prijatelskite mrmorenja na nekoi od ranetite, pishuva polskiot lekar.
Nekoi ne sakale da go predadat oruzhjeto iako im bilo objasnuvano deka kje bide dadeno na chuvanje. Bile privrzani kon svoite pishtoli i partizanski pushki so presecheni cevki. Samo malkumina odbivale da jadat. Najgolemiot broj podavale race za da dobijat od sendvichite, koi vo punktot za ishrana gi imalo celi kupovi. So dvizhenja pokazhuvale na lebot i gestikulirajkji prashuvale dali mozhe ushte da dobijat. Podocna velele deka ne mozhele da se iznachudat shto imale tolku mnogu taze leb. Vo partizani chestopati go sonuvale, a tuka go imale bez ogranichuvanje. Sestrite se raduvale poradi toa shto mozhele da gi namirat nivnite zhelbi. I tie go zapametile toa za cel zhivot. Izgladnetite vo tekot na plovenjeto jadele bez mera. Na posledicite ne trebalo dolgo da se cheka. Kon morskata bolest se pridruzhil prolivot i tokmu poradi toa megju 500 bolni, koi vo Gdanjsk bile prefrleni od brodot vo vozot za Shchechin, imalo mnogu iscrpeni.
Posebna uloga za megjusebnoto razbiranje, kako shto spomnav porano, odigraa Makedoncite. Tie zhiveeja vo Grcija kako nacionalno malcinstvo, a nivniot jazik e slovenski. Vo nacionalistichka Grcija se zhalea deka nacionalno se obespraveni. Vo komunistichkoto partizanstvo tie grchko-makedonski neprijatelstva, vsushnost, oslabea, no i ponatamu se' ushte bea zhivi. Makedoncite imaa silno chuvstvo za svojata nacionalna posebnost, pishuva Barchikovski vo svojata kniga "Grchkata bolnica na ostrovot Volin".
Toj naglasuva deka Makedoncite, i pokraj se', ne se chuvstvuvale sosema dobro megju Grcite deka imale svoi nacionalni ambicii. Vo doverba ni velea deka site Makedonci treba da se obedinat. I tie od Grcija, kako i tie od Bugarija i od Jugoslavija, kade shto imaat relativno najgolema avtonomija. Vo razgovorite so Grcite, isto taka, mnogukratno zabelezhuvame deka makedonskiot problem kaj niv i ponatamu e aktuelen i bara da se reshi, povlekuva polskiot lekar.
Lekarskiot pregled prviot den bil povrshen, a vtoriot den lekarite pochnale da gi pregleduvaat site vo domovite kade shto vekje bile smesteni. Teshko bolni nemalo, imale krasta i proliv. Megju pristignatite imalo novorodenchinja rodeni tie denovi i stogodishni starci i starici. Site, bez iskluchok, bea vo iskinati partali - namesto chevli, imaa stari gumeni chizmi vrzani so vrvci ili iskinati opinci. Zhenite gi imaa pokrieno glavite i polovinata od licata so crni shamii, taka shto ne se gledashe dali se stari ili mladi. Mnogu od niv telata gi imaa stegnato so ortomi i beshe teshko da se oslobodat od toa. Opshto zemeno, zhelno gi soblekuvaa partalite i so zadovolstvo se banjaa, no imashe nekolku, pred se' zheni, koi ne sakaa da se soblechat goli, tvrdejkji deka nikogash ne se banjale goli. Po banjanjeto, tie lugje ne mozhea da se prepoznaat. Togash se pokazha deka ima mnogu mladi i vo sredni godini. Site tie se mnogu propadnati i predvreme ostareni, go prenesuva Barchikovski prviot vpechatok shto go steknal.
Site tie se drzhele dostoinstveno, ne se zhalele, se trudele da se nasmevnuvaat koga zabelezhuvale vozbuda na licata na lugjeto shto gi prifakjale. So doverba i blagodarnost si dozvoluvale da pravat se' shto im velel lekarot ili medicinskata sestra. Tie izrazuvaa golema radost poradi toa shto se nashle vo slovenska zemja i podvlekuvaa deka kako Makedonci dojdoa kaj brakjata Sloveni za da ostanat tolku dolgo dodeka da pobedi Demokratskata armija i Grcija da bide slobodna, i togash kje se vratat vo tatkovinata. Karakteristichno e toa shto grizhlivo gi krijat kluchevite od kukjite ostaveni vo Grcija i grchevito gi stegaat za da ne gi izgubat koga se soblekuvaat, pishuva Barchikovski.
Prviot transport na 750 raneti stasal so brod od Drach preku Gibraltar vo juli 1949 godina, a podocna imalo i drugi transporti koga bile doneseni ushte 1.250 raneti i okolu 9.000 civili od makedonska i od grchka nacionalnost.
Poljacite gi prifatila begalcite so shiroko otvoreno srce. Prviot sekretar na CK na PORP Boleslav Bjerut rekol deka toj lichno e zainteresiran da im se dade na tie nesrekjni lugje ne samo formalna pomosh, tuku i srce. Politika shto podocna ja sproveduvala polskata vlast, koja im ovozmozhila na begalcite polesno da gi zalechat ranite i psihichkite traumi. Osoben zasluga na polskata drzhava e toa shto taa nikogash ne go dovela vo prashanje makedonskiot nacionalen identitet.
Profesor d-r hab. Vladislav Stempnjak vo vovedot na dokumentite za makedonskite begalci vo Polska veli deka treba da se dade visoka ocenka na visokiot profesionalizam na polskite metodichari i uchiteli, koi uchenjeto na makedonskiot jazik go prifatija kako edna od najbitnite celi i pravea se' shto bilo vo nivna mokj za makedonskata i grchkata mladina da go izbegnat odnaroduvanjeto.
Makedoncite se narod, a Makedonija e drzhava vo mnogu posebna situacija. Se sluchuvalo i porano i se sluchuva ponatamu da se osporuvaat nivniot nacionalen identitet, jazik, pa duri i pravoto da go upotrebuvaat imeto Makedonija. Kontroverziite shto se povrzani so toa ne se pojavuvaa so pogolema sila vo periodot shto e opfaten so naslovot na publikacijava. Megjutoa, toa ne go menuva faktot deka vo Polska nitu vo minatoto ne se sluchuvaa nitu sega nema projavi na somnevanje shto se odnesuva na priznavanjeto na posebnosta na makedonskiot narod i na negoviot jazik. Polska kako drzhava, a isto taka i nauchnicite shto se zanimavaat so balkanskata problematika, sekogash go priznavaa makedonskiot nacionalen identitet. Osobeno znachenje tuka imaat rezultatite od istrazhuvanjata na polskite lingvisti shto se odnesuvaat na posebnosta na makedonskiot jazik", veli prof. Vladislav Stempnjak.

Dve iljadi deca isprateni na frontot

Koga ni beshe soopshteno deka zaminuvame za DAG, bevme gordi i radosni deka se vrakjame nazad vo svojot roden kraj, kje se vidime so nashite najmili i kje se borime za slobodata na nashiot narod. Ni na kraj na umot ne mi pagjashe, deka se vrakjam za da prisustvuvam na strelanjeto na mojot tatko od strana na svoite soborci na DAG, zatoa shto se obidel da dojde da ne' bara nas, negovite deca raseani po istochnite zemji, raskazhuva Alekso Chachanovski od seloto Zhelevo, eden od 1.500 makedonski deca-begalci shto bile regrutirani od domovite i isprateni da se borat vo redovite na DAG.
Chachanovski objasnuva deka kon krajot na 1948 godina povozrasnite deca gi prefrlile od domot vo Sinaja vo Tulgesh i togash im stanalo jasno deka decata-begalci od domovite vo Romanija gi podgotvuvaat za borci na DAG. Vo pochetokot na 1949 godina, so grupa od okolu 375 deca od detskiot dom "Tulgesh", bevme isprateni vo gradot Arad. Beshe formiran voen odred. Sekoj den rabotevme voeni vezhbi. Ostanavme okolu 30 dena. Ne' snabdija so uniformi i malku voena oprema: ranec, rachna elektrichna svetilka, nozh, pribor za prva pomosh i drugo. Preku Bukuresht, bevme prefrleni vo gradot Berkovica, Bugarija, kade shto se sobravme mnogu deca. Nekoi pomali bea vrateni nazad, a ostanatite prodolzhivme i stignavme vo voeniot poligon vo selo Rudari i Shtrkovo, Prespa, Egejska Makedonija. Ottuka izbegaa sedum deca vo Republika Makedonija. Zapochnaa voenite vezhbi, raskazhuva Chachanovski, koj po traumata shto ja prezhiveal dodeka gledal kako go strelaat negoviot tatko, se razbolel.

(prodolzhuva)