SVET

DVOJNA PROMENA VO POLITIKATA NA BUSH

SAD kje pregovaraat so Iran

Odlukata na administracijata na amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush da go isprati drzhavniot potsekretar za politichki prashanja Vilijam Barns da uchestvuva na megjunarodnite pregovori so Iran vo Zheneva e dvojna promena vo politikata na Vashington vo vrska so obidite da se reshi problemot so iranskata nuklearna programa, komentiraat svetskite politichki analitichari.
Prvo, administracijata na Bush reshi da otstapi od dolgotrajnata pozicija direktnata sredba so Iran da se sluchi samo otkako zemjata kje ja suspendira programata za zbogatuvanje na uraniumot, kako shto bara i Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii, i vtoro, prisustvoto na Amerikanec na masata za pregovori mu dava znachitelna dopolnitelna vazhnost na tekot na pregovorite na sheste globalni sili koi i' se sprotivstavuvaat na iranskata nuklearna programa: Francija, Germanija, Britanija, Rusija, Kina i samite Soedineti Amerikanski Drzhavi, iako nivniot oficijalen stav - deka nema da pochnat sushtinski pregovori dodeka ne se prekine programata - i natamu ostanuva.
"Prisustvoto na Barns vo Zheneva kje isprati silen signal do Iran deka SAD mu se posveteni na diplomatskoto reshenie i ovaa odluka e samo prodolzhenie na dosegashnata strategija - zapiranje na iranskata nuklearna programa bez upotreba na voena sila", izjavi portparolot na Stejt departmentot Shon Mekormak. (Spored Vreme)

Diplomatsko pretstavnishtvo vo Teheran

Vo sledniot mesec SAD kje soopshtat deka imaat namera, prvpat po trieset godini, da otvorat diplomatsko pretstavnishtvo vo Iran, pishuva britanskiot vesnik Gardijan. "Vo tekot na avgust Vashington kje otvori diplomatska misija vo Teheran, kako prv chekor kon otvoranjeto ambasada", pishuva vesnikot.
Toa kje znachi deka prvpat po prezemanjeto na amerikanskata ambasada vo Teheran za vreme na iranskata revolucija vo 1979 godina, vo ovaa zemja kje rabotat diplomati na SAD. Diplomatskata misija na SAD vo Teheran kje bide slichna na segashnata vo Havana, na Kuba. (Vreme)

Vo Izrael e uapsen osomnichen atentator na Bush

Izraelskata razuznavachka sluzhba Shin Bet vo tekot na juni i juli uapsila dvajca izraelski Arapi i chetvorica Palestinci od istochen Erusalim, koi se osomnicheni za formiranje kjelija na Al Kaeda vo Izrael.
Eden od uapsenite, 24-godishen student na Evrejskiot univerzitet vo Erusalim, e osomnichen deka planiral napad vrz helikopterite shto se koristele pri posetata na amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush na Izrael vo januari godinava, javi AFP.
Pretstavnik na Shin Bet izjavil deka Muhamed Nadzham go snimal so mobilen telefon sportskiot stadion vo Erusalim, kade shto Bush sletal so svojata delegacija. Isto taka, Nadzham se rasprashuval na internet-stranicite, koi chesto gi posetuvaat operativci na Al Kaeda, kako mozhe da sobori helikopteri. (Nova Makedonija)

Amerikancite priznavaat: Rusija ja dobiva bitkata za Arktikot

"Ruskata polarna flota e mnogu podobro opremena od amerikanskata. Rusija ja dobiva bitkata za Arktikot", izjavil pred amerikanskiot Kongres rakovoditelot na krajbrezhnata strazha na SAD, admiral Tad Aljan. Za vreme na islushuvanjeto toj potenciral deka ruskata polarna flota ima povekje podmornici za site nameni, brodovi i drugi sredstva, soopshtila pres-sluzhbata na voeno-mornarichkite sili na SAD. Prednosta e vo toa shto Rusija poseduva nekolku atomski mrazokrshachi, dodeka SAD raspolagaat samo so tri takvi plovila bez koi ne mozhe ni da se zamislat pogolemi zafati vo regionot na ledeniot Arktik. (Spored Vecher)

Rusija ne mozhe da stigne da gi ispolni site narachki za oruzhje

Ruskoto ministerstvo za odbrana ne raspolaga so resursi da gi ispolni site dogovori za izvoz na oruzhje, izjavil rakovoditelot na drzhavnata korporacija Rostehnologii Sergej Chemezov. Za vreme na eden aeromiting vo Britanija toj istaknal deka zgolemuvanjeto na vladinite porachki i dogovori za izvoz gi optovarile pretprijatijata, chie proizvodstvo ne e promeneto. Trgovijata so oruzhje koja na Rusija i' nosi devizen priliv od okolu 7 milijardi dolari godishno e vazhen izvor na prihodi za zemjata i prichina za nacionalna gordost na Rusite. (Nova Makedonija)

IRSKA E EDINSTVENATA CHLENKA NA EU SHTO ODRZHA REFERENDUM ZA SPOGODBATA OD LISABON

Ircite burno reagiraa na povikot na Sarkozi povtorno da glasaat

Irskite ministri silno reagiraa na komentarot na francuskiot pretsedatel deka Republika Irska treba da odrzhi nov referendum za Lisabonskata spogodba.
Ministerot za evropski prashanja Dik Roshe izjavi deka "mnogu, premnogu e rano da se zboruva za referendum ili za nekoja posebna politika za napreduvanje", a ministerot za nadvoreshni raboti Mishel Martin reche deka Irska nema da bide zloupotrebena.
Francija sega se naogja na chelo na shestmesechnoto rotirachko pretsedatelstvo na EU i saka da go preskokne kamenot na sopnuvanje so Lisabonskata spogodba pred zavrshuvanjeto na mandatot. Spored citatot, Sarkozi rekol deka "Ircite kje treba povtorno da glasaat".
Visok izvor na irskata vlada izjavi za Bi-Bi-Si: "Ne sakame da imame spor so Sarkozi. Vladata ne znae tochno shto izjavil Sarkozi pred pratenicite na UMP", dodade toj.
Megjutoa, nekoi irski kritichari ostro go kritikuvaa francuskiot pretsedatel. Liderot na opozicionata Laburistichka partija Ejmon Gilmor reche deka francuskiot lider "seriozno se vmeshal vo toa". (Spored Utrinski vesnik)

PO BARANJETO ZA APSENJE NA SUDANSKIOT PRETSEDATEL

Sudan go ignorira sudot vo Hag

Vlastite vo Sudan ja odbija spogodbata so Megjunarodniot krivichen sud (MKS), koja predviduva vladata da im predade dvajca obvineti funkcioneri od zemjata vo zamena za otfrlanjeto na sudskiot nalog za apsenje na pretsedatelot Omar Hasan al Bashir, prenesuva MIA.
Glavniot obvinitel na MKS Luis Moreno-Okampo pobara izdavanje nalog za apsenje na Bashir poradi genocid, voeni zlostorstva i zlostorstva protiv choveshtvoto shto bile izvrsheni vo sudanskata provincija Darfur.
Okampo go obvinuva Bashir za genocid vo koj se ubieni 35.000 lica, dodeka najmalku 100.000 umrele so "postepena smrt", a 2,5 milioni se prisileni da pobegnat od svoite domovite vo Darfur.
Po odlukata na sudanskite vlasti, Okampo izjavi deka nema da se otkazhe od nalogot za apsenje na sudanskiot pretsedatel. Od svoja strana, generalniot sekretar na ON Ban Ki-Mun pobara od Sudot vo Hag "jasno da gi razgranichi svoite nadlezhnosti, bez pritoa da ja zhrtvuva svojata nezavisnost". (Vreme)

SHVAJCARIJA

Uapsen e sinot na Gadafi

Policijata vo Zheneva go privela trieset i dvegodishniot sin na Moamer Gadafi, Hanibal Gadafi, za nasilstvo protiv domashnata posluga i toj se naogja vo pritvor, soopshtija shvajcarskite mediumi.
Hanibal bil uapsen vo hotelot so pet dzvezdichki Pretsedatelot Vilson vo Zheneva, otkako dve lica od negovata domashna posluga podnele zhalbi deka gi udril. Protiv chetvrtiot sin na Gadafi se podignati obvinenija za nanesuvanje lesni telesni povredi, zaplashuvanje i prisiluvanje.
Istite obvinenija se podneseni i protiv negovata sopruga, no taa e ostavena na sloboda. Uapseni se i dvajca telohraniteli na Hanibal. (Vecher)