AVSTRALIJA

KATOLICHKI SVETSKI DEN NA MLADOSTA VO SIDNEJ

Papata se izvini za "zloto"

So svechena misa na sidnejskiot hipodrom Rendvik koja prisustvuvaa okolu polovina milion vernici, Papata Benedikt XVI go oznachi krajot na katolichkiot Svetski den na mladosta, zakazhuvajkji go sledniot takov sobir za 2011 godina vo Madrid (Shpanija).
Toj reche deka negovoto patuvanje vo Avstralija bilo nezaboravno dozhivuvanje, no predupredi deka "duhovnata pustina" se shiri vo sovremeniot svet.
Papata pobara od mladite vernici koi dojdoa vo Avstralija od site strani na svetot, da stanat "glasnici na ljubovta".
Na osvetuvanjeto na noviot oltar vo sidnejskata katedrala "Sent Meri", Benedikt XVI go izrazi svojot "sram" poradi seksualnoto nasilstvo nad decata izvrsheno od avstraliski katolichki sveshtenici i pobara vinovnicite za "zloto" da bidat izvedeni pred liceto na pravdata.
Grupite za poddrshka na zhrtvite na seksualno nasilstvo od strana na sveshtenici go ocenija izvinuvanjeto na Papata kako beznachajno i go povikaa lichno da im se izvini na zhrtvite.
Edna od grupite soopshti deka zhrtvite trebalo da bidat povikani da prisustvuvaat na izvinuvanjeto.
Po shestdneven prestoj vo Avstralija, Papata vchera se vrati vo Vatikan.

Kvantas otpushta 1.500

Avionskata kompanija "Kvantas" soopshti deka kje otpushti 1.500 vraboteni i oti se otkazha od planovite vo ovaa finansiska godina da primi novi 1.200 vraboteni.
Od otpushtenite 1.200 se vo Avstralija, a 300 vo stranstvo.
Od svojata flota od 228 avioni, kompanijata kje prodade 22 postari vozduhoplovi koi postapno kje gi zamenuva so voveduvanje na novite "Erbas 380" i "Boing 787" so poekonomichna potroshuvachka na gorivo, no koi doprva treba da vlezat vo flotata na "Kvantas".
Generalniot menadzer na kompanijata Dzhef DIKSON izjavi deka rigoroznite merki se nametnato od golemoto poskapuvanje na gorivoto i vloshuvanjeto na svetskata ekonomska situacija.
Megjutoa, Sindikatot na transportnite rabotnici (TWU) tvrdi deka "Kvantas" otpushta vraboteni za da gi namali troshocite i da go zgolemi profitot.
Ova e golemo razocharuvanje za vrabotenite koi na kompanijata minatite godini i donesoa rekorden profit, i koj godinava kje iznesuva nad edna milijarda dolari, izjavi pretstavnik na sindikatot.
"Virdzhin blu" isto taka najavi natamoshni merki za steganje na kolanot poradi golemiot skok na cenata na gorivoto.
Kompanijata soopshti deka kje gi pokachi cenite na nekoi kategorii bileti, kje vovede novi ceni za prevoz na bagazhot i kje povleche dva aviona od vnatreshnite avstraliski linii.

Mari-Darling na kritichno nivo

Vo najnoviot struchen izveshtaj do federalnata i vladite na drzhavite odnovo se naglasuva seriozniot nedostig na voda vo slivot na rekite Mari i Darling.
Vo osmiot izveshtaj na visoki funkcioneri do shefovite na federalnata i na vladite na drzhavite i teritoriite se veli deka vekje teshkata situacija natamu se vloshila vo prvata polovina na godinava.
Vo izveshtajot se veli deka segashnite kolichestva voda vo slivot Mari-Darling se dovolni samo za najnuzhni chovechki potrebi vo tekot na slednite 12 meseci, a deka kje bidat neophodni vonredni merki ako prilivot na voda se namali povekje od ochekuvanoto.
Federalnata vlada soopshti deka specijalni aranzhmani za raspredelba na vodata kje ostanat na sila ushte edna godina, za da se obezbedi Adelajd i drugi gradovi da imaat dovolno voda za najnuzhni chovechki potrebi.

Tovarot na otplata se potezhok

Otplatata na zaemi za kukji i stanovi na blizu 95.000 semejstva kje se pokachi za 50 otsto vo slednite 12 meseci.
Stanuva zbor za zaemi so fiksni kamati chij rok na vazhenje istechuva, za potoa da bidat presmetuvani so pazarna (varijabilna) kamata.
Toa znachi deka za semejstva so zaem od 250.000 dolari, zemen so fiksna kamata od okolu 6,5 procenti, presmetuvanjeto na varijabilna kamata od 9,5 otsto kje znachi zgolemuvanje na otplatata za 500 dolari mesechno.
Imajkji go predvid golemoto pokachuvanje na kamatite vo izminatata godina, ekonomistite izrazuvaat stravuvanje deka pretstoi dramatichno zgolemuvanje na brojot na zaemi shto ne mozhat da se otplatat i ottuka prisilno prodavanje na imotite na dolzhnicite.
Podatocite na Rezervnata banka pokazhuvaat deka brojot na neplateni hipoteki na kukji i stanovi, kako i na drugi zaemi od bankite, dostignal nivo nezabelezhano od recesijata na pochetokot na devedesetite godini.
Istovremeno, Avstraliskiot sojuz na sindikati (ACTU) gi obvini bankite deka ja prodlabochuvaat kreditnata kriza so toa shto gi pottiknuvaat svoite sluzhbenici da im naturaat zaemi za kukji i stanovi na lugje koi ne mozhat da gi otpatuvaat.
Vo eden dokument shto ACTU go podnese do federalnata vlada se veli deka platite na nekoi bankovni sluzhbenici, so nivnite individualni abotni dogovori se usloveni so brojot na zaemi shto kje gi obezbedat.
Pretsedatelkata na ACTU, Sharan BAROU veli deka vakvata praktika pridonesuva za rapidnoto zgolemuvanje na brojot na semejstvata shto ne mozhat da vrzat kraj so kraj.
Taa bara Kanbera da vovede podobra zashtita na klientite od rizichni zaemi.

Nov dom za 750-godishno drvo

Chuvarite se nadevaat deka edno 750 godini staro drvo baobab dobro go podnelo 2.500 kilometri dolgoto patuvanje od oblasta Kimebrli vo severniot del na Zapadna Avstralija i presaduvanjeto vo Kings Park vo Pert.
Drvoto visoko 14 metri i teshko 36 toni, morashe da bide premesteno zaradi proshiruvanje na eden avtopat.
Troshocite na vadenjeto na drvoto i prenesuvanjeto vo Pert od 120.00 dolari vo najgolem del bea pokrieni so privatni donacii.

Kuche spasilo zhena od kengur

Edno kuche e proglaseno za heroj vo vnatreshnosta na Nov Juzhen Vels, otkako go izbrkalo kengurot shto napadnal edna zhena, ja soboril na zemja nanesuvajkji i poteshki povredi po liceto, racete i teloto.
Koga 65-godishnata Rozmeri NIL poshla preku poleto za da gi vidi konjite, ja napadnal eden kengur mazhjak za koj se veruva deka bil visok dva metra i teshok stotina kilogrami.
Nejzinoto kuche Rasti go slushnalo pisocite na Rozmeri i go napadnalo kengurot koj potoa izbegal.
- Da ne beshe nashiot Rasti, Rozmeri verojatno kje beshe mrtva, veli nejziniot mazh.

Idiot vo "porshe"

Srebrenestoto "porshe" na eden vozach-"idiot" e zapleneto minatata sreda, otkako jurel so 154 kilometri na chas po frekventna ulica vo centarot na Melburn.
Policijata zaprela eden 22-godishen mladich koj so vrtoglava brzina vozel po ulicata "Lajgon" polna so koli i peshaci vo 8.30 chasot navecher, vo koja dozvolenata brzina e 60 km/ch.
Policajcite bile iznenadeni od drskosta na vozachot koj gi prashal dali kje mozhele da go fatat ako toj "dobrovolno" ne zastanal koga mu dale znak.
"Porsheto" ostanalo vo policiska garazha do vchera, a na negoviot vozach verojatno kje mu bide izrechena visoka parichna kazna i suspendzija na dozvolata.
Istata nokj eden policaec na motorcikl zapre edno "Subaru" i edna "Tojota supra" koi vo juzhnoto melburnshko predgradie Bentli vozele so 140 kilometri na chas. Zad nivnite volani bile mladichi na 27 i 18 godini.
Od voveduvanjeto na zakonite protiv "hunite" vo Viktorija privremeno ili trajno se zapleneti povekje od 5.000 vozila.

Majka osudena za davenje na decata

Vo Vrhovniot sud vo Melburn 49-godishnata Dona FICHET e osudena na 24 godini prestoj vo psihijatriska bolnica, pod obvinenie deka gi ubile svoite dve deca.
Na sudenjeto bilo recheno deka taa go drogirala, a potoa na spienje zadavila sinovite Tomas (11) i Metju (9).
Taa na sudot kazhala deka ne se chuvstvuva vinovna. Nejzinite advokati kazhale oti Dona strada od teshka forma na psihichka depresija i ne bila svesna za svoite postapki.
No, obvinitelot kazhal oti toa ne e tochno, bidejkji po ubistvoto taa si gi presekla venite, zela golemo kolichestvo tableti i napishala proshtalno pismo do mazhot.

Dozhivotna ludnica za ubiec so chekan

Chovekot koj so chekan go ubil 63-godishniot Umberto KRISANTE vo negoviot dvor vo Adelajd e osuden ostatokot na zhivotot da go pomine zatvoren vo psihijatriska bolnica.
Triesetgodishniot Metju Robert STILI na sudenjeto izjavi deka ne se chuvstvuva vinoven poradi mentalna nesposobnost.
Negoviot branitel na sudot izjavi deka pred ubistvoto roditelite bezuspeshno se obiduvale da mu pomognat na Metju vo vrska so negovata psihichka sostojba.

17 godini zatvor za ljubomoren mazh

Eden 42-godishen mazh od melburnshkata naselba Askot Vejl e osuden na 17 godini zatvor za ubistvo na soprugata.
Vo oktomvri 2004 Pol MARGACH ja usmrtil svojata 36-godishna zhena Tina, so povekje od 20 udari so nozh, pred ochite na nivnite dve mali deca.
Toj ja obvinil soprugata za neverstvo, shto na sudenjeto se dokazha kako netochno.
Na prvoto sudenje Margach bil osuden na 17 godini, no uspea da ima povtoren proces na koj kako okolnost navede provokacija.
Minatata nedela sudot ja potvrdi prvobitnata kazna.

Potera po osomnichen za ubistvo

Policijata traga po 25-godishniot Dzhejms EVANS, pod somnenie deka ubil eden 37-godishen mazh vo petokot popladne.
Ubistvoto se sluchilo vo eden pansionat vo melburnshkata naselba Rezervo.
Policijata go predupreduva naselenieto da ne mu se doblizhuva na Evans, za koj se veruva deka e vooruzhen i opasen.
Postoi somnevanje deka toj zaminal od Viktorija.
Gragjanite koi imaat informacii za Evans se povikuvaat da se javat na Crime Stoppers na telefonot 1800 333 000 ili na najbliskata policiska stanica.