MAKEDONIJA » Pelagoniska hronika

BESNEAT POZHARI VO MARIOVO

Silniot veter go poprechuva gasnenjeto na ognot

Vo atarite na mariovskite sela Orle, Makovo, Chanishte, Krushejca, Stara Vina... besneat silni pozhari vo koi gori suva treva, smreka i niskosteblesta dabova shuma.
Ognenata stihija plamti vekje treta nedela vo shumite kaj Zajkova Tumba, vo blizina na makedonsko-grchkata granica. Ovoj pozhar e lociran na nepristapen teren i postojano se slushaat eksplozii od granati i drugo ogneno oruzhje, bidejkji se pretpostavuva deka tuka se naogjaat magacini so oruzhje i minski polinja, ostatoci od Prvata svetska vojna. Tokmu tuka minuvala linijata za Solunskiot front.
Pozharnikarite denonokjno se borat so stihijata. Srekja e shto navreme e lokaliziran i izgasnat ognot vo atarite na selata Chanishte i Krushejca.
- Poradi silniot veter pozharot se prefrli od bitolsko vo prilepsko Mariovo. Veterot beshe seriozna opasnost stihijata da se proshiri, da se spushti do kukjite vo seloto, no ekipite na TPPE, so poddrshka na interventnata grupa na JP Makedonski shumi go izgasnaa ognot, -veli Stanko Koleski, komandir na TPPE od Prilep. Toj ja istaknuva nesebichnata pomosh i asistencija na mesnoto naselenie od dvete sela.
- Mora da si go chuvame imotot, nie sme zemjodelci i stochari, zatoa ne smeeme da dozvolime pozharot da dojde do trlata, do nivite, -veli Stojan Trajkoski od seloto Chanishta, koj so chasovi se boreshe so stihijata na pekolnite goreshtini.
I pokraj postojanata aktivnost na terenot, ostana aktiven pozharot vo blizina na Stara Vina vo bitolskiot del od Mariovo. Pozharnikarite vlozhuvaat natchovechki napori da ja stavat stihijata pod kontrola, a mesnoto naselenie zabelezhuva:
- Chovechki faktor sigurno e prichina za pozharot, zashto terenot e nepristapen, nema drug nachin da izbuvne ognot.
A Ministerstvoto za zemjodelstvo, Direkcijata za zashtita i spasuvanje i Protivpozharnata edinica izdadoa naredba so koja se zabranuva palenje strnishta koi najchesto se prichina za razgoruvanje na pozharite. Nadlezhnite potsetuvaat i na zabranata gragjanite da se dvizhat vo shumite bez dozvola.
- Formavme krizen shtab vo koj se vklucheni pretstavnici od site relevantni institucii i lokalnata samouprava. Obvrskite se podeleni, imame plan za rabota. Postojano sme aktivni i nema da dozvolime da se povtori sostojbata od minatata godina, koga mnogu drvokradci nesovesno gi palea shumite, - veli Ilko Petkoski, rakovoditel na krizniot shtab od Direkcijata za zashtita i spasuvanje.
Inaku, samo minatata godina vo pozhari izgorea okolu 1.100 hektari so kvalitetni dabovi, borovi i bukovi shumi, koi predizvikaa shteti rechisi od milion denari.

ZA DVE GODINI VO PRILEP KJE SE NAMALI NEVRABOTENOSTA

Proekt na CESKR za zgolemuvanje na konkurentnosta na firmite na pazarot

Centarot za ekonomski, socijalen i kulturen razvoj vo Prilep zapochna so realizacija na proekt - shkola za menadzhment i razvoj na chovekovite resursi vo javniot, no i vo biznis sektorot vo gradot. Nauchni rabotnici, profesori od Centarot podolg period kje gi educiraat mladite perspektivni kadri vo povekje sferi: planiranje na chovechkite resursi, voveduvanje vo rabota, analiza na rabota, selekcija, motivacija, timsko rabotenje, upravuvanje so promenite, i seto toa, kako shto veli inicijatorot na ovaa ideja profesor d-r Ljupcho Pechijareski, vo funkcija da se podobri kvalitetot na rabotenjeto na stopanskite subjekti za da stanat pokonkurentni.
- Seto toa se odrazuva pozitivno vrz ekonomskiot razvoj na edinicata na lokalna samouprava, vrz celokupnoto socijalno zhiveenje, bidejkji se podobruva standardot na gragjanite, a gi podobruva i perforamansite na kulturata na zhiveenje vo dadenata sredina, - veli prof. d-r Pechijareski od prilepskiot Ekonomski fakultet i pretsedatel na Centarot. Od lokalnata samouprava go poddrzhuvaat proektot. Veruvaat deka vednash po zavrshuvanjeto na shkolata kje bidat vidlivi prvite efekti.
- Sakame da gi vkluchime mladite kadri vo rabotenjeto na javnata administracija, taka kje bideme vo chekor so novoto biznis vreme,so baranjata na domashnite i stranski potencijalni strategiski investitori, - veli Boshko Taleski, rakovoditel na oddelenieto za administriranje na danoci vo lokalnata samouprava.
So pozitivna prognoza se i prilepskite stopanstvenici. A ako site fazi na proektot se realizaat spored planot, prvite rezultati shto praktichno kje znachat namaluvanje na stapkata na nevrabotenost kje se pochuvstvuvaat za dve godini.

VO PRILEP NA SVADBA KAJ VNUKOT NA SEFO-SEMKAROT

Svadben ognomet na gradskiot stadion

Vnukot na Sefo Semkarot ja slaveshe svojata zhenidba so ognomet i so raskoshna zhurka koja chini 100 iljadi evra

Na gradskiot stadiot Goce Delchev, kade shto pred 40 godini na sekoj fudbalski natprevar prodavashe semki i sonchogled poznatiot na sekoj prilepchanec, sekogash nasmean i darezhliv Sefo Semkarot, zarabotuvajkji za zhivot, vikendov negoviot vnuk od sin Amit Sefoski (23) beshe mladozhenecot na najraskoshnata svadba shto dosega se sluchila vo Prilep.
Impresivniot ognomet na vedroto nebo, izbraniot repertoar na muzichkite dzvezdi od bugarskata folk-estrada: grupata Red bul, Sofi Marinova, Amed i tancharkite i mnogu drugi poznati estradni iminja, ferarito 430-kabriolet, podarok na mladozhencite od svekorot Adnan, sinot na Sefo, se samo del od pikanteriite koi govorat za ovaa megalomanska proslava na koja prisustvaa nad 1.000 gosti na stadionot i ushte nekolku iljadi drugi gragjani na Prilep, koi ljubopitno ja sledea svadbenata veselba od tribinite.
Cel Prilep, ednostavno - site sakaa da prisustvuvaat na svadbata na Amit i Senije (18). Zatoa del od ulicite vo gradot bea blokirani za soobrakjaj.
Vo nivna chest na svadbenite trpezi bea servirani: 45 jagninja, 300 kgr pleskavici, 200 kgr zakuska od suvomesni proizvodi, 150 kgr stek, 1,5 ton pivo, po 2,5 tona sok, mineralna voda, ovoshje... Hranata se podgotvuvashe i se sluzheshe svezha na trpezite, aranzhirani so stotici ruzhi, gerberi, gladioli i drugi dekorativni cvetovi.
Kako kulminacija na svadbenata ceremonija beshe migot koga na neboto blesnaa svetlechkite raketi, a zetot i nevestata so ferarito pristignaa na stadionot.
- Radosen sum, presrekjen sum, sakam na sin mi i na snaata da im pokazham kako treba da se saka gradot, drzhavata Makedonija, zatoa ovde ja pravime svadbata. Celi 18 sum iselen vo Brisel, imam tri firmi so 50-tina rabotnici, no srceto i dushata mi se ovde, vo Prilep, vo Makedonija, taka i kje ostane, -v eli niz solzi Adnan (45), sinot na Sefo Semkarot, sekavajkji se nostalgichno na denovite koga so svojot tatko rabotel ovde na stadionot.
A nevestata Senije, presrekjna shto i' se ostvari sonot, veli:
- Pred chetiri godini prv pat go vidov Amit vo Trizla, tamu kade shto zhiveam. I tolku! Se zaljubiv vo negovite prekrasni ochi. Sonuvav ovie chetiri godini za ovoj den. Po svadbata zaminuvame za Brisel da go zapochneme noviot seemen zhivot, -veli taa, a soprugot Amit dodava:
- Sakame da ja zaokruzhime nashata srekja, da go proshirime semejstvoto, a potoa, koga Senije dobro kje go nauchi francuskiot jazik, kje otvorime zaednichki biznis.
Svadbenata veselba na Sefoviot vnuk traeshe tri dena. Zhitelite na romskata naselba Trizla i prilepchani ne pametat vakva veselba.

Monika Taleska