MAKEDONIJA » Aktuelno

PATUVAA ILJADNICI KILOMETRI OD SIDNEJ, AVSTRALIJA, NO NE STIGNAA DO OVCHARANE

Makedoncite od KUD Ilinden od bezbednosni prichini ne ja minaa makedonsko-grchkata granica

Pedesetina grchki neonacisti, vo blizina na granichniot premin Niki na grchkata granica, gi poprechija Makedoncite da vleguvaat vo sosedna Grcija, iako bez problemi gi minaa carinskite proceduri. Avtobus so okolu trieset chlenovi na kulturno - umetnichkoto drushtvo Ilinden od Sidnej, Avstralija, pominaa iljadnici kilometri za da nastapat na Ilindenskiot naroden sobir koj vikendov se odrzhuva vo lerinskoto selo Ovcharani, no se vratija nazad vo Makedonija, zatoa shto pogranichnite sluzhbi ne mozhea da im garantiraat bezbedno minuvanje na granicata.
- Bez nikakov problem i za kratko vreme gi pominavme site kontroli na grchkata granica, no sepak bevme predupredeni deka ne sme bezbedni vo patuvanjeto i prestojot vo Grcija. Pobaravme avtobusot da go obezbeduva grchkata policija, no toa ne ni beshe ovozmozheno. Ne sakavme da rizikuvame i odluchivme da gi vratime igraorcite vo Makedonija - izjavi Sasho Vladimirov, od TA Teotravel od Bitola, koja gi prevezuvashe chlenovite na KUD Ilinden vo Grcija.
Razocharani, no i shokirani shto ne mozhat da otpatuvaat vo Grcija, od upravata na KUD Ilinden velat deka chlenovite go obikolile svetot, no dosega ne dozhiveale vakvo ponizhuvanje i negostoprimstvo.
Ako nie ne mozheme da vlezeme vo Grcija so avstraliski pasoshi, togash mozham da zamilam niz kakvi maltretiranja minuvaat onie shto se rodeni vo Egejska Makedonija. Jas se prashuvam dali vo Evropskata unija gledaat deka nivnata zemja chlenka ne gi pochituva chovekovite prava, deka Makedoncite koi zhiveat vo Grcija ne mozhat da zboruvaat na svojot majchin jazik i ne e priznaeno malcinstvoto - izjavi Slavica Josifovska, pretsedatel na KUD -Ilinden, Avstralija.

Ne e lesno da se bide Makedonec vo Grcija

Mnogu emocii, duri i solzi kaj onie shto dojdoa vo lerinskoto selo Ovcharani na proslavata na religiozniot i nacionalen praznik Sveti Ilija, Ilinden.
Tvrdenjeto na grchkiot premier Karamanlis deka vo Grcija nemalo i nema Makedonci beshe demantirano od strana na grchkite gragjani, najgolem del od niv so makedonsko etnichko poteklo, koishto dojdoa da uzhivaat vo makedonskite ora i pesni.
"Makedonsko devojche", "Biser balkanski", "Makedonija cela da e" i drugi makedonski narodni pesni bea na repertoarot na proslavata. Kolku e silno makedonskoto chuvstvo vo Ovcharani vo Lerinsko i vo site mesta vo Grcija kade shto zhiveat Makedonci, mozheshe da se vidi po nachinot na kojshto techeshe zabavata vo Ovcharani. Dodeka na izvedbata na grchkite kulturno-umetnichki drushtva rechisi nikoj ne igrashe, atmosferata se zagrea koga se slushna makedonskiot melos.
"Ne e lesno da se bide Makedonec vo Grcija, no nie nemame izbor. Morame da bideme toa shto sme", velat Makedoncite od Solun, od Seres i od drugite mesta vo Grcija koi dojdoa na Sveti Ilija vo Ovcharani.
"Vo cel svet site taka velat. Ne mozhe vo Grcija Makedonci da nema. Ima Makedonci. Site tuka. Sramota za Grcija shto ne poznavaat za Makedonija. Nitu Makedonci imaat videno, nitu nishto. Kako da nema Makedonci. Jas zhiveam vo Solun. Ima mnogu narod, a tie ne poznavaat. Velat nema Makedonci, a shto sum jas? Od kaj padnavme nie? Od gore, od neboto?", rekoa Makedoncite vo Grcija.
Osven zajaknatoto policisko obezbeduvanje na priodite kon seloto i vnatre vo nego, no ne vo blizina na mestoto na proslavata, ne bea zabelezhani poseriozni incidenti.
Nekolku pomali grupi bliski na fashistichkata organizacija "Hrisi avgi" ili "Zlatna zora", koja e finansirana od grchkata Vlada, se obidele da vlezat i da predizvikaat incidenti, no tie bile navreme izolirani i otstraneti od strana na grchkite vlasti, koi sepak prifatija barem eden del od baranjeto na Makedonija Grcija da ne dozvoli napadi na Makedoncite vo ovaa zemja. (A1)

SHEESET GODINI OD PROGONOT NA MAKEDONCITE OD EGEJSKA MAKEDONIJA

Ostare pravdata za decata-begalci

Nekolku iljadi progoneti Makedonci ili kako shto se narekuvaat deca-begalci se sobraa vo Skopje za da upatat ostro baranje do Grcija vednash da prestane so diskriminacijata shto vekje 60 godini ja sproveduva vrz niv. So sobirot vo salata "Boris Trajkovski", kade shto imashe lugje od rechisi cela Evropa, od dijasporata od Kanada Avstralija i od SAD, oficijalno pochna tradicionalnata tridnevna sredba na decata-begalci.
Ovaa manifestacija predizvika burni reakcii vo Grcija, koi kulminiraa so zakani od grchkite neonacisti deka dokolku odbelezhuvanjeto se odrzhi vo Lerin, Grcija, kje ima incidenti. Iljadnicite lugje shto se sobraa vo Skopje tvrdat deka istoriskite fakti zboruvaat deka tie se zhrtvi na edna od najsurovite i najbolnite epizodi od bratoubistvenata vojna vo Grcija, koja najbolno ja pochuvstvuvaa tokmu Makedoncite rodeni vo Grcija.
Gjeorgji Ajanovski, pretsedatel na organizaciskiot odbor na sredbata, reche deka so ovie sobiri ostanale dosledni na ispolnuvanjeto na zavetot na nivnite majki i tatkovci deka nema da potkleknat pred silata na zaboravot i site iskushenija.
-Site nie sme najsvetliot dokaz deka Makedoncite od Egejot, kako i site Makedonci, se najcvrstiot i neskrshliviot bedem vo odbranata na makedonskoto nacionalno edinstvo i vo osvetluvanjeto na makedonskata istoriska vistina. Edno od univerzalnite chovechki prava, na koe pochiva demokratijata, e slobodniot izbor na opredelba sekoj da se narekuva kako shto saka. Zoshto toa pravo ni se negira samo nam na Makedoncite, da bideme ona shto ne sme i nikogash ne sme bile, a toa e drzhava bez svoe ime i narod bez koren i identitet - izjavi Ajanovski.
Godinava odbelezhuvanjeto na progonot dobi pogolem publicitet bidejkji prvpat vo istorijata na nezavisna Makedonija, prashanjeto za nivnite prava i imoti beshe postaveno na pregovarachkata masata so Grcija. Tie velat deka poddrshkata od drzhavata mnogu im znachi i uvereni se deka nivnite baranja se legalni, neunishtlivi i ne zastaruvaat.

Ovacii za Ljube, svirezhi za Branko

Na sredbata na decata-begalci, salata echeshe od aplauz i od voodushevuvanje koga megju prisutnite se pojavi dovcherashniot hashki pritvorenik Ljube Boshkovski. Stotina lugje poitaa kon nego da go pozdravat i da go pregrnat, pred toj da se upati vo svechenata lozha. Ne pomalo voodushevuvanje predizvika i prisustvoto na prviot chovek na Sobranieto, Trajko Veljanovski.
Za razlika od niv, pretsedatelot Branko Crvenkovski beshe dochekan so svirezhi od delot vo salata kade bea prisutni simpatizeri na vladejachkata VMRO-DPMNE. (Vreme)

PREMIERSKO PISMO DO ATINA

Gruevski pobara Atina da gi priznae Egejcite

So priznavanjeto na makedonskoto nacionalno malcinstvo i so reshavanje na prashanjata na begalcite kje se ispravat mnogu istoriski nepravdi, se istaknuva vo pismoto na Gruevski

Priznavanje na makedonskoto malcinstvo i reshavanje na prashanjata povrzani so begalcite od grchkata gragjanska vojna pobara makedonskiot premier Nikola Gruevski vo pismo isprateno do grchkiot kolega Kostas Karamanlis. Vo pismoto, koe Sektorot za odnosi so javnosta na Vladata go objavi integralno, Gruevski e ubeden deka "reshavanjeto na ovie temi kje ispravi mnogu istoriski nepravdi, nepravdi shto se chuvstvuvaat i denes i kje go podobri zhivotot na mnogu lugje, kako i deka pozitivno kje vlijae na podobruvanje na odnosite".
Spored pretstavnici na MNR i poraneshni diplomati, ova e prvo pismo do Atina vo koe direktno se posochuvaat problemot so Makedoncite vo Grcija, kako i prashanjata so begalcite.
- Nie sme upatuvale pro-memorii i drugi diplomatski akti vo koi sme gi posochuvale prashanjata za tamoshnite Makedonci, za imotite, no nikogash nemalo premiersko pismo - veli eden poraneshen diplomat.
Gruevski vo pismoto bara angazhman od Karamanlis vo priznavanjeto na makedonskoto malcinstvo vo Grcija i ovozmozhuvanje na osnovnite prava spored megjunarodnite standardi za obrazovanie na majchin jazik (makedonski), neguvanje na kulturnite tradicii i obichai preku razlichni formi na organiziranje, upotreba na makedonskiot jazik vo lokalnite institucii. Gruevski go posochuva i problemot shto proizleguva od Gragjanskata vojna vo Grcija, koga nekolku stotini iljadi lugje (najgolem del od niv etnichki Makedonci), kako begalci ja napushtile drzhavata.
"Deneska ovie gragjani, sega vekje drzhavjani na Republika Makedonija, a rodeni vo Grcija, se trojno diskriminirani. Prvo, ne mozhe da si gi dobijat imotite nazad, vtoro, imaat seriozni teshkotii za vleguvanje vo Grcija i treto, ako nekoj od niv saka ne mozhe kako i sekoj drug chovek shto se rodil i izrasnal vo Grcija, soglasno grchkite zakoni, da ima pravo na dvojno drzhavjanstvo, edno makedonsko i edno grchko", se istaknuva vo pismoto do Karamanlis.
Makedonskiot premier predlaga sredba na ekspertski grupi od dvete drzhavi, koi vo kratok nekolkumesechen period kje gi utvrdat site fakti i detali, so koi kje gi nadminat posochenite problemi."Vo deneshno vreme, koga se raboti za chovekovite standardi, garancijata na privatnata sopstvenost i malcinskite prava, ne se raboti za toa dali sakame ili ne sakame da gi reshime, tuku e potrebno striktno pridrzhuvanje do megjunarodnite standardi", se veli vo pismoto. (Spored Dnevnik)

Gruevski isprati pismo i do Baroso

Po prepiskata so Karamanlis, makedonskiot premier Nikola Gruevski problemot so Grcija vo vrska so nepriznavanjeto na makedonskoto malcinstvo i pravata na begalcite go izdigna na ushte povisoko nivo. Spored A1 Gruevski mu ispratil pismo na shefot na Evropskata komisija, Zhoze Manuel Baroso.
Vo pismoto Gruevski go zapoznava Baroso so problemot na makedonskoto malcinstvo vo Grcija i so prashanjeto na Makedoncite proterani za vreme na Gragjanskata vojna.
Vo pismoto do shefot na Evropskata komisija megju drugoto stoi:
Grchkite vlasti na Makedoncite vekje podolgo vreme im go osporuvaat nivniot identitet, shto pretstavuva direktno krshenje na megjunarodnoto pravo. So decenii Grcija vodi silna asimilatorska politika preku zabrana za slobodno deklariranje na nivniot nacionalen identitet, prosledeno so sistematski merki za zabrana i surovo kaznuvanje na makedonskite aktivisti.
Generalno, konstatira makedonskiot Premier, pripadnicite na makedonskoto malcinstvo vo Grcija se predmet na silna diskriminatorska politika koja vodi kon ischeznuvanje na makedonskiot identitet vo Grcija.
Gruevski go potsetuva Baroso deka Evropskata komisija protiv rasizmot i netolerancijata ja analizira sostojbata na makedonskata zaednica vo taa zemja i gi ohrabruva vlastite vo Grcija da prodolzhat so naporite za podobruvanje na situacijata na pripadnicite na malcinskite grupi, vkluchitelno i na makedonskata zaednica.
Natamu vo pismoto Gruevski se zadrzhuva na problemot na begalcite. Ja informira Evropskata komisija deka tie ne mozhat da gi posetat svoite rodni mesta, da dobijat grchko drzhavjanstvo, nitu da ja povratat sopstvenosta na svoite imoti. Na krajot od pismoto Gruevski bara pomosh od pretsedatelot na Evropskata komisija.
Vladata na Republika Makedonija apelira vo ramkite na vashite nadlezhnosti lichno da se zalozhite za dosledno pochituvanje od strana na Grcija na obvrskite koi proizleguvaat od megjunarodnite instrumenti za chovekovite prava, so poseben akcent vrz slobodno izrazuvanje na etnichkiot identitet i site prava shto proizleguvaat od toa. Nashite ochekuvanja se Grcija kako chlenka na EU i NATO da pochne dijalog shto kje dovede do ispolnuvanje na preporakite na Evropskata komisija -stoi vo pismoto od Gruevski. (A1)

KARAMANLIS:

Nema Makedonci vo Grcija

Grchkiot premier Kostas Karamanlis poracha deka vo Grcija ne postoi i nikogash ne postoelo makedonsko malcinstvo, so stavanje na zborot makedonski vo navodnici

Vo Grcija ne postoi "makedonsko" malcinstvo. Toa nikogash i ne postoelo. Vo ovoj kontekst kakvi bilo tvrdenja vo odnos na postoenjeto na takvo malcinstvo se celosno neosnovani, politichki motivirani i istite pretstavuvaat nepochituvanje na istoriskata realnost vo regionot - pishuva vo pismoto koe Karamanlis mu go isprati na makedonskiot premier Nikola Gruevski, kako odgovor na negovoto pismo vo koe Gruevski pobara otvoranje na prashanjeto na drzhavjanstvata na Makedoncite shto bile proterani od Grcija i na makedonskoto malcinstvo vo Grcija.
Grchkiot premier gi upatuva site shto imaat imotni sporovi so Grcija da gi vodat preku sudovite, kako i preku Sudot za chovekovi prava vo Strazbur. Doznavame deka i vo prethodni sluchai, koga Makedonija vo razgovorite so Grcija go otvorala prashanjeto na imotite na proteranite Makedonci, grchki stav bilo deka oshtetenite mozhat da se obidat pravdata da ja baraat vo Strazbur.
Vo pismoto na dve mesta se potencira deka Makedonija i Grcija vodat pregovori za imeto na "Vashata zemja" i se izrazuva zhalenje za toa shto Gruevski tokmu sega reshil da gi otvori ovie prashanja, velejkji deka vo ovoj period posrednikot Nimic dal predlozi koi gi razdvizhile pregovorite.
"Zhalam za toa shto tokmu vo ovoj kritichen moment od pregovorite vie reshivte da mi go ispratite pismoto od 10 juni. Vasheto pismo ne samo shto voopshto ne odi vo prilog na unapreduvanjeto na pregovorite i dobrososedskite odnosi so mojata zemja, tuku i otvora odreden broj nepostojni i neargumentirani prashanja koi osobeno negativno vlijaat vrz silnite napori shto gi prezema Grcija. Toa isto taka e nasocheno kon meshanje vo domashnite raboti na edna sosedna zemja i e sprotivno na celite na pregovorite shto se vo tek", pishuva Karamanlis.
Pod pritisok na Grcija Makedonija se obvrza so amandman na Ustavot i so Vremenata spogodba od 1995 godina deka nema da se mesha vo vnatreshnite raboti na svoite sosedni zemji. Od druga strana, Grcija voopshto ne ja ratifikuvashe taa spogodba, a na samitot vo Bukuresht ja prekrshi so toa shto stavi veto na baranjeto na priem na Makedonija vo NATO pod imeto BJRM. Po ova veto Makedonija najavi deka kje reshi koi chlenovi od Vremenata spogodba i samata kje gi prekrshi.

Istorijata kje vi sudi!

Vo pismoto, na vetoto vo Bukuresht Karamanlis mu go dodava i vetoto od Brisel, koga na junskiot Evropski sovet vo Brisel Grcija go blokirashe baranjeto na Slovenija, Makedonija da dobie datum za pregovori do krajot na godinava. Na krajot na pismoto, Karamanlis mu porachuva na Gruevski deka "istorijata kje mu sudi".
"Vreminjata se izmeneti, idninata na balkanskite drzhavi e vo evropskite i evroatlantskite institucii, a ne vo nacionalistichki metodi od odamna izminati vreminja koi moraat ednash za sekogash da bidat ostaveni vo istorijata", pishuva Karamanlis. Ova e odgovor na delot vo pismoto na Nikola Gruevski vo koj makedonskiot premier se povikuva na smenetoto vreme i na toa deka vekje ne e prashanje dali drzhavata saka da gi pochituva privatnata sopstvenost i malcinskite prava, tuku deka e potrebno strogo pridrzhuvanje do megjunarodnite standardi.
Od izvori bliski do Vladata, Nova Makedonija doznava deka Makedonija podgotvuva shiroka strategija za informiranje na megjunarodnata zaednica so sostojbata na makedonskoto malcinstvo i Makedoncite shto bile proterani od Grcija. Akcentot kje se stavi na zapadnite mediumi, kako i na megjunarodnite organizacii koi se zalagaat za pochituvanje na chovekovite prava. (Nova Makedonija)

Bakojani im se pozhali na Ban, Ren i Kushner

Paralelno so odgovorot na Karamanlis, grchkata ministerka za nadvoreshni raboti Dora Bakojani ispratila pismo do Obedinetite nacii i do Evropskata unija, vo koe ukazhuva deka Makedonija saka da gi ottrgne pregovorite od sushtinata, a toa e reshavanjeto na sporot za imeto. Pismoto e adresirano do generalniot sekretar na ON Ban Ki-mun, do evrokomesarot za proshiruvanje na Unijata Oli Ren i do ministerot za na-dvoreshni raboti na Francija Bernar Kushner, kako zemja-pretsedavach so EU.
Dosega Makedonija ja obvinuvashe Grcija deka ja proshiruva temata na pregovorite, otkako pod grchki pritisok pregovarachot Metju Nimic vo paketite za reshavanje na imeto gi stavi i imeto na makedonskata nacija i na makedonskiot jazik. (Nova Makedonija)

VINOZHITO:

Kade ischeznaa Makedoncite vo Grcija?

Ako etnichki Makedonci "ne postojat" nitu vo Grcija nitu nadvor od nea, bi sakale da gi prashame site grchki politichari i mediumi... za kogo grchkata drzhava vo 1925 godina go izdade bukvarot na makedonski jazik Abecedar... koi se onie lica koi vo oficijalnite popisi vo Grcija do 1951 godina se popishuvale pod grafite "Makedofoni", "Slavofonski Makedonci", "Sloveni" ili "ne-Grci" i shto se sluchilo so niv po taa godina.
Ova e del od reakcijata na Vinozhito, politichka partija okolu koja gravitira makedonskoto malcinstvo vo Grcija isprovocirana od serija izjavi na istaknati grchki politichari vo koi se negira postoenjeto na Makedoncite vo Grcija, samo poradi toa shto visok makedonski pretstavnik "se osmeli" oficijalno da go aktualizira tabu-prashanjeto za etnichkoto makedonsko malcinstvo vo Grcija.
Dali e mozhno tie "da ne postojat povekje", kako shto pred nekolku godini izjavi poraneshniot minister Pangalos, se veli vo soopshtenieto vo koe se navedeni prashanjata: Ako tie ne postojat, kade vsushnost "ischeznaa"? Ako se' ushte postojat, zoshto togash Grcija postojano tvrdi deka se "nepostojni", koga nekoj kje go aktualizira ova prashanje? Zoshto vo 60-tite godini na minatiot vek naselenieto na celi sela bilo prisiluvano da se zakolne deka kje prestane da go koristi "prokletiot slovenski idiom"?
Od partijata prashuvaat i so koe opravduvanje Grcija vo 1982 godina dozvoli repatrijacija samo na politichkite begalci koi se "Grci po rod", so shto im se skrati pravoto na vrakjanje vo rodnite mesta na tie shto "ne se Grci po rod", i zoshto grchkite vlasti sozdadoa cel mehanizam za gi sprechat tie lica da patuvaat vo zemjata.
Vinozhito prashuva i zoshto Grcija vekje 18 godini odbiva da ja registrira kulturnata asocijacija Dom na makedonskata kultura, ignorirajkji gi odlukite na Evropskiot sud za chovekovi prava, kako i zoshto grchkite vlasti odbivaat vo popisite da vovedat grafi za etnichki i jazichni malcinstva.
Na krajot se izrazuva zagrizhenost poradi toa shto grchkite oficijalni pretstavnici za "provokativni", "sramni", "klevetnichki" ili "povedeni po naredba na nepoznat patron" gi smetaat aktualiziranjeto na makedonskoto prashanje i na prashanjeto za repatrijacijata na makedonskite politichki begalci. (Utrinski vesnik)

NEKOI GRCI PRIZNAVAAT:

Fakt e deka postojat Makedonci vo Grcija

Nasproti tvrdenjata na grchkiot premier deka ne postoi makedonsko malcinstvo vo Grcija, Stefanos Havlis od grchkata Komunistichka partija veli: "Postoenjeto na makedonsko malcinstvo vo Grcija e fakt, mora da se pomirime so toj fakt za da zhiveeme mirno".
I Anastas Parisis od rakovodstvo na Vinozhito go zastapuva rechisi istiot stav: "Ne e rabota na drzhavite da odreduvaat dali postoi malcinstvo, dali postojat jazici, kulturi. Za toa odluchuvaat lugjeto, tie samite odreduvaat ili znaat kade pripagjaat". (Vecher)

OVCHARANI

So makedonski pesni i ora mu odgovorija na Karamanlis

Vo egejskiot del na Makedonija, vo selo Ovcharani, vchera i zavchera se odrzha tradicionalniot folkloren festival na Sveti Ilija. Ne dojdoa ni Crvenkovski, ni Veljanoski kako shto po zhelba na vlastite vo Atina pishuvaa grchkite mediumi, no nekade okolu seloto postojano se vrtea 40-tina pripadnici na ultranacionalistichkata organizacija "Zlatna zora". Dojde i narodot. Iljadnici Makedonci go ispolnija ploshtadot pred lokalnoto osnovno uchilishte. Site zaedno vo edno oro

Karamanlis i Bakojani go dobija odgovorot na nivnoto pismo za toa deka makedonsko malcinstvo ne postoi vo Grcija. Tokmu od Makedoncite vo Grcija. Vo Ovcharani. Ili Meliti, po grchki. Od gragjanite na Grcija, ama Makedonci po rod. Na nivniot tradicionalen folkloren festival. So makedonska muzika, so makedonska pesna, so oro vo koe rechisi celo selo beshe fateno. Kako da gi fati inaet. Ne se pushtija od oroto do rano nautro. Celo selo treshteshe od makedonski noti, makedonski pesni, od makedonski muabeti so grchko suflaki i amstel pivo. Zhitelite na Ovcharani ne mu odgovorija samo na Karamanlis, tuku i na 40-te nasobrani ultranacionalisti od grupata Zlatna zora koi od pristapnite patishta do seloto se obiduvaa nekako da go sprechat sobirot. No kako tie kutri chetiriesetmina mislea da go storat toa sproti chetiriiljadnata makedonska publika vo dvorot na lokalnoto uchilishte, navistina ostana nejasno. Raka na srce, i grchkata policija, koja isto taka beshe brojna, sprechi sekakov kontakt na pripadnicite na Zlatna zora so nasobraniot narod.
Selanite. Tie otsekogash bile gnevni i tazhni. I vo sabotata i vo nedelata, i godini pred toa tie ja kazhuvaat istata maka - nema pravda. Nemaat shkolo na makedonski jazik, nemaat knigi na makedonski jazik, ne mozhat slobodno da kazhat deka se Makedonci, nemaat kade makedonsko pismo da prochitaat i da nauchat. Istoto go kazhuvaat i mladite i starite. I Pando, i Jani, i Gjorgi, i Dimitar, i Evgenija, i Angelina, i Lefterija. No znaat i da kazhat deka denes e podobro. Pred desetina godini stravot beshe pogolem. Togash vo pesnite samo makedonski noti mozheshe da se slushnat, no ne i zborovi. Denes e vekje poinaku. Tuka gostuvale i Vaska Ilieva, i Petranka Kostadinova, i drushtvoto Tanec.
Denes e se' poinaku. Od muabetite so niv se' se sveduva na toa koj kakva folklorna grupa ima, dali imaat nosii, instrumenti, kolku pesni znaat, kakvi svirachi se...
Osven vo Vinozhito, politichkata partija na Makedoncite vo Grcija, borbata za zachuvuvanje na identitetot makedonski po mnogute makedonski sela se sveduva na zachuvuvanje na folklorot, na selskite slavi, na makedonskite pesni. A site niv, fala bogu, gi ima. I sela, i slavi, i folklorni grupi i Makedonci. Imaat i chlenstvo vo Evropskata unija. No, go imaat i molkot od Brisel i asimilatorskata politika na Atina.

Aleksandar Damovski (Nova Makedonija)

"Makedonija ne e grchka" vo Rim

So natpisite "Makedonija ne e grchka" osamnaa reklamnite materijali shto ja promoviraat Grcija vo Italija. Spored grchkata televizija Net, natpisite bile ispishani na ogromni fotografii koi se del od izlozhba shto ja organizirala Grchkata turistichka organizacija vo Rim.
Natpisite, na koi osven "Makedonija ne e grchka" pishuvalo i "Oslobodete ja Makedonija, zaprete go narushuvanjeto na chovechkite prava vo Grcija", osamnaa na shest od 32-te fotografii. Kako shto prenesuva Makfaks, tekstot bil napishan na angliski i na italijanski jazik, a chinot vekje go osudi Ministerstvoto za turizam, koe pobara osuda i od Makedonija.
Izlozhbata ja otvori vo fevruari vo Milano grchkiot minister za turistichki razvoj, a taa vekje e premestena vo Rim i vo Neapol. (Dnevnik)

MEKORMAK: SAD NEMA DA SE MESHAAT VO KORESPONDENCIJATA MEGJU MAKEDONIJA I GRCIJA

Za Stejt departmentot, Egejcite se bilateralno prashanje

Makedonskite begalci od Gragjanska vojna vo Grcija i makedonskoto malcinstvo se prashanja megju Makedonija i Grcija, soopshti amerikanskiot Stejt department. Oficijalen Vashington so vakviot stav se distancira od pismoto shto denovive premierot Nikola Gruevski go upati do svojot grchki kolega Kostas Karamanlis.
"Ova e prashanje megju Makedonija i Grcija. Kolku shto znam, korespondencijata e megju dvete strani i ve upatuvam na niv za komentar", reche portparolot Shon Mekormak na minatonedelniot redoven brifing.
Mekormak negativno odgovori na prashanjeto dali SAD kje interveniraat vo odnos na begalcite i na priznavanjeto na makedonskoto malcinstvo, povtoruvajkji deka se raboti za prashanje megju Makedonija i Grcija, kako i deka SAD ne se vmeshani, javi Glasot na Amerika na makedonski jazik. Toa prashanje, spored Mekormak, e sosem poinakvo od prashanjeto za imeto.
"Od nasha gledna tochka, bi sakale Makedonija i Grcija da go reshat sporot okolu imeto, shto e sosem poinakva tema. Znam deka na nea mnogumina i' posvetuvaat golemo vreme i vnimanie. Sekako, bi sakale pregovorite naskoro da zavrshat so uspeh", reche portparolot na amerikanskiot Stejt department. (Makfaks)

ZAVRSHI POSETATA NA GOSTITE OD PAKISTAN

Hunzite se gordi na toa shto se Makedonci

"Da se bide Makedonec e svetost, gordi sme na toa shto bevme megju vas i otsega nashata vrska so Makedonija kje bide neraskinliva". So ovie zborovi princot i princezata na narodot Hunzi ja zavrshija petdnevnata poseta na Makedonija. Golemiot broj gragjani shto prisustvuvaa na liturgijata shto se odrzha vo nivna chest vo soborniot hram Sv. Kliment Ohridski pokazha deka narodot gi prifati gostite od Pakistan kako svoi lugje, mnogu bliski na nashiot mentalitet i nachin na zhiveenje.
"Po se' shto dozhiveavme ovde, mozheme samo da zakluchime deka ne postojat somnevanja deka Makedoncite i Hunzite se brakja i megju nas ne postojat nikakvi razliki. Navistina sme gordi na toa shto sme potomci na Aleksandar Makedonski. Vo site gradovi i sela chuvstvuvavme ogromno kolichestvo ljubov. Se uverivme vo vasheto gostoprimstvo. Vie ste sveti lugje i navistina sme gordi na toa shto sme Makedonci, bez ogled na toa vo koj del od svetot zhiveeme", izjavi princot Mir Gazanfer ali Kan.
Za princot, samo verbata kon Boga im pomognala da gi nadminat site teshkotii vo istorijata na negoviot narod. Zatoa tie gordo se poklonija, oddavajkji mu pochit pred edinstveniot spomenik na Aleksandar Makedonski vo Prilep.
Vladikata Agatangel, koj beshe domakjin na nivnata sredba so gragjanite, veli deka e ubavo chuvstvoto shto po 23 vekovi potomcite na vojskata na Aleksandar Makedonski se megju nas.
"Ova se nashi brakja po krv i telo i mu blagodarime na Boga shto ni gi donese princot i princezata. Da ja sakash ovaa zemja i ovoj narod navistina e svetost. Kako ednokrvni brakja i sestri nie im gi otvorivme srceto i dushata pri nivniot prestoj vo Makedonija", izjavi vladikata Agatangel.
Princezata Rani Atika izjavi deka ovaa poseta za niv pretstavuva most megju Makedoncite i Hunzite. Za nea, obrazovanieto shto rechisi stoprocentno e prisutno megju Hunzite pridonelo i od nevozmozhnoto da se napravi mozhno, odnosno da se zachuvaat site obichai koga bile otsecheni od ostatokot od svetot.
Hunzite zhiveat vo podnozhjeto na Himalaite, vo deneshen severen Pakistan. Tie veruvaat deka se direktni potomci na vojskata na Aleksandar Makedonski, koi ostanale da zhiveat na najistochnata tochka kade shto se protegala negovata imperija. Gi ima okolu 100.000 i od 1974 godina se principat vo ramkite na drzhavata Pakistan. Togash go primile i islamot kako religija, no vo negovata najblaga forma. Prviot chovek na ovoj narod ja nosi titulata mir. Zboruvaat na burushki jazik, za koj istoricharite velat deka ima mnogu slichnosti so jazikot shto go zboruvale Brigite, kako i so deneshniot makedonski jazik. (Spored Vreme)