NAJNOVI VESTI

VOVEDNIK

Bravo Simche!

Vo chetvrtokot ja imav chesta da go gledam Simon Trpcheski, zaedno so Melburnshkata filharmonija. Lele lugje dozhivuvanje! Bukvalno se otkachiv, zaminav vo drug svet, go vpivav zvukot na pijanoto koj ednostavno me opivashe od ubavina... Koga Simon se pretstavi deka doagja od Republika Makedonija i najavi deka kje ja otsviri "Na Struga dukjan da imam"... nashata tatkovina ja dobi najgolemata mozhna promocija vo tie avstraliski krugovi. Koga site nie bi se odnesuvale kako nego, kade bi ni bil krajot? A ne kako nekoi od nas - "jas ne se mesham vo politikata"? Od koga e kazhuvanjeto koj si i od kade si politika? Bravo Simche!

* * *

Jasu be Kostas. Ubavo ti e pismoto, nema shto. I jas se soglasuvam so tebe, ne e moment sega da si pishuvame takvi pisma, vo vreme koga barame kompromis, neli. Ova pismo trebashe da bide upateno mnogu odamna, ne sega. Sega e mozhebi nezgoden moment za tebe, ti si toj komu shto mu e upateno, a ti bi bil presrekjen da go dobieshe Micotakis ili Papandreu, da ne morashe i ti, kako i site tvoi prethodnici, da se budish so makedonskoto prashanje, so egzodusot, so imotite... Glavata da ti rasprsne od problemi, a ti tolku mnogu sakash da promovirash demokratija. "Da ja zaboravime istorijata, da ne gibame po minatoto...", ubavi zborovi za tvojot narod, ama prazni i neodrzhlivi za svetot. Kako toa se zaborava minatoto? Pa bez minato nema idnina, jasno ti e toa, neli?
Mu porachuvash na Gruevski deka istorijata kje go ocenuva sekoj politichar, da ne napravi sluchajno greshka za koja kje se pokae. Jas bi te posovetuval poinaku. Bidi mazh, povlechi go vistinskiot poteg, priznaj go makedonskoto malcinstvo vo egejska Makedonija, vratete im gi imotite na progonetite, izvinete se za golgotata... Bidi siguren deka koga kje go napravish toa kje zazemesh vidno mesto vo svetskata istorija, ne samo vo grchkata. Kje bidesh primer na vrven politichar, i humanist, i chovek pred kogo site kje ja navednuvame glavata.
So tvojot odgovor, koj ne e nishto novo, nalikuvash na pochetnik, na amater koj samo gi povtoruva izlitenite frazi deka nema malcinstva vo Grcija. Se rezilite pred svetot, shto bi rekle Turcite. Sigurno dedo ti ti raskazhuval kako e sozdadena grchkata nacija, ama si ja zaboravil prikaznata. A be batka, shto bi rekle nashive od K-15, od vas poizmeshani nema, kako turli tava ste, se' zhivo i divo shto se nashlo tamu, a bogami imalo od se' po neshto, se narekuva grk, i toa so mala bukva. Ima Kostas, ima. Ne' ima i nas Makedoncite, i toa shirum svetot, bidejkji vie ne' isteravte od nashite ognishta, ni ja podelivte tatkovinata zaedno so Bugarite i Srbite, pa sega se toporite deka se' e vashe. Soberi sili barem da go priznaesh toa. Mnogu kje ti olesni, i toa ne samo tebe tuku na cela Grcija. Napredokot na naciite i na drzhavite zavisi samo od zaemnata pochit, nikako poinaku.

* * *

Bane nash sobra sili da najavi deka nema da se kandidira za pretsedatel na idnite pretsedatelski izbori. Dokazha deka e umen. Povtorno vleche golem lichen poteg koga e vo prashanje politikata. Od samoto stapnuvanje na politichkata scena vleche potezi koi go doturkaa do pretsedatel na R. Makedonija. Sega, koga popularnosta na Gruevski i na VMRO-DPMNE e golema kako nikogash dosega, toj e svesen deka nema nitu gram shansi da pobedi na slednite pretsedatelski izbori, pa mudro se povlekuva od trkata i se vrakja vo svojot SDSM. Tamu vekje nema shto da zagubi. Na ponisko deredzhe nikogash ne bile sdsmovcite. Prashanje e dali i kolku vreme kje opstojat, kako shto trgnale. Branko go znae toa i zatoa igra na kartata polosho ne mozhe, a sekoe podobruvanje kje si go pripishe sebesi, se razbira.

* * *

Bez razlika na toa shto pretsedatelot Crvenkovski nema golema popularnost vo momentov, za osuduvanje se svirezhite na sredbata na Decata begalci. Pa toj e pretsedatel na Republika Makedonija koja gi ugosti site niv, dojdeni od site kraishta na svetot - zar tie shto go isvirkuvaa go zaboravija toa? Mozhete da ne go sakate kako lichnost, no nemate pravo da go isvirkuvate pretsedatelot na Republika Makedonija, uloga vo koja toj se pojavi na jubilejnata sredba. Toa samo ja pokazhuva neciviliziranosta i nekulturata na poedinci.

* * *

Cirkusot so Zaev, za zhal, pokazhuva deka bavno sozrevame. Nema potreba vlasta sega da go kreva rejtingot na SDSM, koga toj e na dnoto, a so vakvi potezi go pravi tokmu toa.
Mnozinstvoto na VMRO-DPMNE vo parlamentot treba da se upotrebi za napredok na zemjata, a ne za cirkus i za lichni i megjupartsiski presmetki.

* * *

Vo petokot, drushtvoto Brat Ljube Boshkoski od Melburn odrzha sobir po povod osloboduvanjeto na poraneshniot minister za vnatreshni raboti na Makedonija od zatvorot vo Sheveningen. Za zhal, brojot na prisutnite beshe razocharuvachki mal. Da ne bea sveshtenicite, kje mozhevme da se prebroime so nekolku race. A trebashe da se sobiraat parichni sredstva za Johan.

* * *

Knigata na vistinata vo koja se sobiraat potpisi za priznavanje na ustavnoto ime na Republika Makedonija se rashiri i vo NJV. Vo Sidnej, knigi za potpisi mozhe da se nabavat kaj Nik Markovski (Sebel Furniture), a vo Volongong kaj Toni Atanasovski (Grandma Rosie’s Flowers at Westfield Shopping Town, Figtree).
Ubavo e da se vidi kako sme sploteni vo ovaa akcija koja prodolzhuva so nesmalena zhestina. Chestitki za Vlado Kotevski, koj dosega ima sobrano nad 6,000 potpisi.

Vash,
Ljupcho Stankovski

Na 2-ri avgust ispratete pismo do Kevin Rad

Pochituvani chitateli,
Vo nadezh deka naskoro Avstralija kje go priznae ustavnoto ime na Republika Makedonija, ve zamoluvame i Vie da zemete uchestvo vo golemata akcija so koja kje go potsetime premierot na ovaa nasha multikulturna zemja Kevin RAD deka i nie sme del od ovaa multikultura, i nie pravo imame na samoopredeluvanje, na identitet...
Na 2 avgust 2008 (tokmu na toj den, ne porano), ispratete pismo do premierto vo koe ednostavno kje go zamolite da gi shtiti principite na demokratijata i da ja priznae Republika Makedonija so nejzinoto ustavno ime.
Prenesuvajte ja vesta nasekade, na site Vashi rodnini i prijateli. Sekoj neka isprati pismo (dokolku ste chetvorochleno semejstvo ispatete 4 pisma). Shto povekje pisma pogolem efektot.
Ajde da go "zatrupame" nashiot premier so nashite pisma!

PROTERANI NA SITE STRANI OD SVETOT

Decata-begalci od Egejska Makedonija vo Leshochkiot manastir

Decata-begalci od egejskiot del na Makedonija ja posetija manastirskata crkva Sv. Atanasij vo Leshok. Vo dvorot od hramot se zboruvashe na makedonski, polski, romanski, ungarski, ruski. Decata koi bea proterani na site strani od svetot dojdoa na izlet vo Leshok. Kako shto velat - da se vidat so najbliskite.
"Dojdovme na izlet da se vidime so nashite lugje, tie shto dojdoa od celiot svet: Amerika, Kanada, Avstralija, da se vidime so Makedoncite od Grcija. Da se najdeme so nekoi stari prijateli", veli Gena Dimitrieva.
So bienjeto na kambanata beshe oznachen pochetokot na liturgijata so koja chinonachalstvuvashe mitropolitot poloshko-kumanovski, gospodin Kiril. Tokmu tuka po chetiri godini povtorno se sretnaa brakjata Kole i Kice Chokrevski. Poteknuvaat od lerinskoto selo Setina, no sudbinata sakala edniot da zhivee vo Makedonija, a drugiot vo Ungarija.
"Zhiveeme vo Skopje, a izrasnavme vo Ungarija. Od 1976 sum vo Skopje imam zhena Grkinka, me poddrzhuva vo site raboti i sega dojdovme tuka da se vidime so drugarite od Ungarija i da go proslavime denot", reche Kole.
"Vekje 60 godini sum vo Ungarija, zavrshiv medicinski fakultet, rabotev 40 godini i sega sum vo penzija. Dobro ni e mnogu, ni pomogna, ni gi dade site mozhnosti, koj sakashe mozheshe da zavrshi shto saka", reche Kice.
Vo ramkite na tretiot den od chetvrtata Svetska sredba na decata-begalci od egejskiot del na Makedonija beshe organiziran izlet vo manastirskata crkva. Za 500 gosti organizatorite priredija bogata kulturno-umetnichka programa. (TV Kanal 5)

LDP ostanuva nadvor od Sobranieto

Izvrshniot odbor na Liberalno-demokratskata partija ja potvrdi odlukata da ostane nadvor od rabotata na Sobranieto, shto ja donese po apsenjeto na strumichkiot gradonachalnik Zoran Zaev. Liberal-demokratite velat deka so eventualnoto ostanuvanje vo Sobranieto, bi mu dale legitimitet na ovoj brutalen rezhim i bi bile souchesnici vo "politichkoto nasilstvo i partiskoto siledzhistvo".
"Sobranieto gi dozhivuva svoite najsramni momenti. Zakonite se nosat vo nezakonska postapka, a raspravata po povekjeto od niv trae bukvalno po samo edna minuta. Vo celosno nelegalna postapka beshe usvoen rebalansot na budzhetot so koj, bez nikakvo obrazlozhenie, za krajno nepoznati nameni, drastichno se zgolemuvaat sredstvata za Ministerstvoto za vnatreshni raboti - za celi 75 milioni evra. Vo celosno nelegitimna postapka, bez nikakvi konsultacii so opozicijata, se donese nov delovnik za rabotata na Sobranieto", soopshti partijata po sredbata na Izvrshniot odbor.

OMD protiv promena na imeto

Delegacija na Obedinetata makedonska dijaspora dopatuva vo Makedonija, na serija sredbi na koi kje se otvori prashanjeto na pravoto na glas na dijasporata. Na sredbite so pretsedatelot Crvenkovski i so premierot Gruevski, kako i so ambasadorite Fuere, Milovanovikj i Valero, se ochekuva pretstavnicite na dijasporata od zemjite vo koi ima najgolemi makedonski zaednici da se zalozhat i protiv menuvanje na ustavnoto ime na Republika Makedonija. So razgoruvanjeto na sporot so Grcija, OMD go pozdravi otvoranjeto na makedonskoto malcinsko i begalsko prashanje vo Grcija.
"Pismoto na premierot Gruevski oficijalno frli svetlina na makite na egejskite Makedonci, proterani od nivnite domovi vo deneshna severna Grcija, tie da ne smeat da se vratat vo nivnite rodni mesta, osven ako se izjasnat kako etnichki Grci. Odgovorot na Karamanlis na ova pismo e farsa. Atina prodolzhuva so molkot i so negiranjeto na pravata na ovie lugje", pishuva Obedinetata makedonska dijaspora, koja potencira deka postoenjeto na makedonskoto malcinstvo vo Grcija go priznavaat amerikanskiot Stejt department, Hjuman rajts voch, Amnesti interneshenel i drugi organizacii.

Evropskata komisija ja ohrabri Makedonija: Napredok vo viznata liberalizacija

Makedonija postignala golem napredok vo oblastite pravda i vnatreshni raboti- ova e ocenkata shto mu ja prenese Zhan Luj de Brauer, pretstavnikot na Evropskata komisija i direktor vo Generalniot direktorat Pravda, sloboda i bezbednost, na Igor Ilievski, drzhavniot sekretar vo MNR koj go predvodeshe makedonskiot tim na sostanokot vo ramkite na dijalogot za vizna liberalizacija megju Evropskata unija i Makedonija.
Na sostanokot, kako shto stoi vo soopshtenieto od MNR, Evropskata komisija gi prezentirala nasokite za ispolnuvanje na baranjata od "evropskiot vizen patokaz", shto kje bide osnova za ocenkata na Evropskata unija za usvojuvanje odluka za liberalizacija na vizniot rezhim so Makedonija.
Sogovornicite razgovarale i za dinamikata na idnite aktivnosti vo procesot i vremenskata ramka za sredbi na ekspertite od dvete strani. Makedonija ochekuva ukinuvanje na vizite za vlez vo zemjite od Shengenskata spogodba naprolet slednata godina.
No, poradi protivenjeto na Grcija, postoi mozhnost i ovoj chekor za priblizhuvanje kon EU da bide blokiran, iako vo "patokazot" e predvideno deka EU odlukata za viznata liberalizacija kje ja donese bez mozhnost zemjite-chlenki kako Grcija da stavat veto.