MAKEDONIJA » Sredbi

NIKOLA LISOLAJSKI OD KUKURECHANI, BITOLSKO, ISELENIK VO SHVEDSKA:

Imam dokaz deka Makedonija bila do Larisa!

Ne mozhe tuku-taka da se namali zemjata i nikoj za toa nishto da ne kazhuva i da ne ja priznava Makedonija, a za toa da ne prezeme odgovornost. Mora eden den vistinata da bide kazhana na site. Tokmu zatoa, ovie knigi se tuka", veli chichko Nikola

Makedonecot Nikola Lisolajski roden vo selo Kukurechani, bitolsko, koga pred okolu polovina vek zaminal po k'smet, na pechalba, nitu sonuval deka od taa makedonska prokletija, pechalbata, kje donese ushte eden nepobiten dokaz so koj se potvrduva do kade bila Makedonija.
Makedonija bile do Larisa, nekade vo sredna Grcija, sakal toa nekoj da priznae ili ne, kje go boli ili ne. Ova jas i najgolemiot broj na Makedonci go velevme od porano, no site velea deka sme pristrasni. No, sega ima dokaz deka e taka, a toa ne go veli Nikola od Kukurechani, tuku ugledni profesori, istorichari, geografi od Germanija, Danska, ucheni lugje koi pred okolu 150 godini go zapishale toa, bez da se 'machat' so nashite i grchki problemi, a ona shto go nacrtale sigurno e poverodostojno od se shto sega kazhuvaat Grcite, za toa do kade bila nashata Makedonija, veli chichko Nikola.
Zhivotnata prikazna na chichko Nikola e ista kako i na najgolemiot broj na nashi iselenici, a zapochnuva so toa deka i toj, kako najgolem broj Makedonci, potisnat od siromashtijata bil prinuden lebot da go bara niz svetot. A za da stigne do svetot, moral da pomine niz logorot vo Lavrion vo Grcija. Po edna godina pominata vo Lavrion, Nikola stignuva vo 1963 godina vo Malme, Shvedska kade go sozdava svoeto semejstvo.
Beshe teshko vo toa vreme da se bide tugjinec, ne samo vo Shvedska, tuku bilo kade, vo Avstralija, Amerika, Germanija... Sekade beshe isto, skoro nikoj od nas ne znaeshe jazik, no ete, skoro site se snajdovme, napravivme kukji, gi izuchivme decata, dochekavme kako penzioneri da se vratime vo Makedonija. Godinite pominuvaa brzo, no vo taa brkotnica ne go zaboravavme makedonskiot jazik, na gi zaboravivme obichaite, gi uchevme decata za makedonskoto poteklo, za toa koja i do kade bila Makedonija. No, za zhal, ne site uspeavme da gi nauchime nashite potomci, se sekjava chichko Nikola.
Lisolajski se prisetuva i kako po teshkata rabota vo fabrikite vo 1972 godina, toj i nekolkumina se sobirale i go pravele oltarot na crkvata Sveti Naum vo Malme, i voopshto ne se pishmani za toa, bidejkji veruval deka toa e za site Makedonci tamu. No, paralelno so rabotata, Nikola se interesiral i za toa kako sluchilo Makedonija od golema drzhava, sega da bide malo parche zemja na Balkanot. Tamu, vo Shvedska, dokaz za toa nemalo, se do 1993 godina. Za taa 1993 godina Nikola se prisetuva:
Kupivme kukja vo mesnosta Skaner ili kako ushte se narekuva mestoto Falsterbi, nekade vo mart 1999 godina. Jas sum chovek koj saka da 'zhivee' so komshiite, bez razlika od kade se. Vo mojot komshiluk zhiveeja Shvegjanite, Elena - novinarka od TV1 i nejziniot soprug Jan. Otkako zazhiveame i steknavme megjusebna doverba, eden den Jan me prasha neshto za Makedonija i otvorivme muabet. Po moeto 'predavanje' za Makedonija, toj mi reche deka ima nekoi stari knigi ostavnina od dedoto na Elena, Hugo, i deka kje proverime za Makedonija. Dedoto na Elena bil mnogu bogat i uchen chovek koj poseduval i golema biblioteka na znachajni stari knigi, a za moja srekja poseduval i desetina svetski geografski atlasi. Vo niv ja najdovme Makedonija I koga Jan ja vide kolkava bila Makedonija, a kolkava e sega, mi reche deka e golema nepravda za Makedoncite sega da e vaka. Koga vide deka sum mnogu zainteresiran za atlasot mi reche slednoto: 'Knigite se mnogu stari i vredni, no bez razlika dali sum doma ili ne, slobodno zemi gi i koristi gi, no chuvaj gi'. Atlasite Nikola ne gi zemal so nego petnaesettina godini, bidejkji kako shto veli, mislel deka Grcite kje se osvestat i deka ima niz svetot mnogu poucheni Makedonci koi na Grcite kje im ja shlapnat vistinata v lice, a tie kje ja priznaat Makedonija so ime, zname, jazik, nacija... No, kako toa ne se sluchuvalo, Nikola lani gi zel atlasite i gi donel vo Makedonija. No, povtorno ne gi kazhuval nikomu, i pak mislel deka se kje bide vo red, Makedonija vo NATO, vo Evropska unija... Otkako nemalo nishto od toa -Grcite pak kochat, reshil da gi pokazhe dokazite.
Jan ednash mi reche deka bez razlika kako e sega i dali nekoj go skrshil lebot, toj mozhe da se zalepi. Sega e druga sostojbata vo Makedonija, no ednash bila Makedonija i toa mora da se priznae. Ne mozhe tuku-taka da se namali zemjata i nikoj za toa nishto da ne kazhuva i da ne ja priznava Makedonija, a za toa da ne prezeme odgovornost. Mora eden den vistinata da bide kazhana na site. Tokmu zatoa, ovie knigi se tuka, veli Nikola.
Na prashanjeto - shto so knigite veli: Jas gi imam knigite i kazhuvam za toa, a sega veruvam deka kje se najde nekoj i kje prasha, daj da vidime shto knigi pokaszhuva stariot, i daj da gi iskoristime vo borbata za imeto. Mislam deka imame silni Makedonci i deka nekoj kje me pobara, i deka kje gi iskoristi za dobro na site. Jas sum tuka i chekam.
A Nikola vo Makedonija e pola godina, a pola godina e vo Shvedska, kaj svoite tri kjerkji i devet vnuci, na koi im gi kazhuva "prikaznite" za Makedonija, a tie kako sungjer gi vpivaat. Site sme zarazeni so Makedonija, a tuka gi stavam i dvajcata zetovci koi se impresionirani od Makedonija, od ubavinite na ovaa zemja. No, za zhal koga kje se vratam tamu gi nemam dobrite komshii Elena i Jan. Elena za zhal pochina, a Jan e pretstavnik na Shvedska vo Balkanot i Severna Afrika. No, veruvam deka vetuvanjeto koe mi go dade, deka sekogash koga mozhe kje ja brani Makedonija, go ispolnuva. Jas na razdelbata pred nekoe vreme, mu rekov deka ne mora da pomaga za Makedonija, no sekade neka ja kazhuva vistinata i neka ne odmaga na nashite nastojuvanja da dokazheme koi sme. Toj sigurno go pravi toa...

"Kako ne im e sram na Grcite!"

Vo starite atlasi pishuva seka Makedonija vo toa vreme bila tod tursko ropstvo, vo ramkite na Otomanskata imperija, no Makedonija se spomenuva so celo ime, Grcija ne, i iako na nazivot na altlasot pishuva Turcija i Grcija, vnatre ne e taka.
Prviot geografski atlas e pechaten od strana na izdavachkata kukja vo Germanija, Dzhordzh Vesterman koja i den denes postoi, vo gradot Braunshvajg, a avtor e d-r Henri Lange. Kartata na koja e Makedonija e 45 po red. Vtoriot georgafski atlas e izdaden vo Kopenhagen, Danska vo 1876 godina od strana na izdavachkata kukja Jakob Erslevs, Forlashandl. Vo dvete karti jasno se gleda deka Makedonija se prostirala od Shar Planina, pa se do Larisa, odnosno do sredna Grcija. Inaku, Larisa sega e najgolem industriski centar vo ovoj del na Grcija.
Ne znam kako ne im e sram na Grcite vaka da lazhat za Makedonija. Ovie knigi gi koristele studenti, idni akadenski gragjani na nekolku zapadni zemji, i od niv uchele za toj period. Iljadnici lugje od pred 150 godini uchele za toa koja e Makedonija, e sega site uchat obratno, mora ova da se promeni i Makedonija da si go najde mestoto koe go zasluzhuva, veli chichko Nikola.

Kredit za Makedonija

Sum prestojuval i vo Melburn, a mene Makedonscite vo Avstralija mozhebi me pametat po mojata izjava koga se osamostoi Makedonija, deka treba site iselenichki semejstva, bez razlika vo koja zemja sme, da dademe po 10.000 togashni germanski marki, kako garancija na Makedonija, no tie pari da bidat po spisok deponirani vo shvajcarska banka, i so tie pari da se napravi drzhavata, a po 10-15 godini da ni se vratat, bez kamata. Eve, pominaa 15 godini, parite kje si gi zemevme, a drzhavata kje imashe garancija i sila vednash da formira vojska, policija, administracija, zdavstvo po svetski terkovi... No, nekoi me poddrzhaa, nekoi ne, a jas se ushte smetam deka mozhevme da pomogneme vo toj moment. Ako togash napravevme se bez golemi greshki, sega kje beshe situacija mnogu podobra, veli Nikola Lisolajski.

Tekst i foto: Sasho Ristevski