MAKEDONIJA » Vesti

ALBANSKI ZAKANI ZA MOZHNA DESTABILIZACIJA

Tirana kje ja podeli Makedonija?

Urednikot na albanskiot vesnik Tema Chelo Hodzha, koj e blizok do partijata na Sali Berisha, vo tekst vo vesnikot se zakanuva deka Tirana e vo sostojba da ja destabilizira i da ja podeli Makedonija i da bara od kosovskite Albanci da ne pravat nikakvi otstapki za vreme na demarkacijata na granicata. "Poslednite dve decenii na Balkanot kje bidat zapameteni po vojnite koi po raspadot na jugoslovenskata federacija gi vodea od edna strana Srbija, a od drugata strana poraneshnite konstitutivni delovi na taa federacija Slovenija, Hrvatska, Bosna i konechno Kosovo, edinstveniot del koj pred vojnata nemashe status na republika. Crna Gora izvrshi secesija so referendum. Makedonija, koja vo ovaa prikazna za vojnata i razoruvanjata beshe posrekjna, ne se odvoi nitu so vojna nitu so referendum. Nejzinoto ime vo toa vreme i ne beshe problem. Bez ogled na odnosite megju nejzinite razlichni narodi, Makedonija ploveshe niz tie turbulentni decenii bez problemi. Megjutoa, Balkanot vo mnogu prigodi pokazhal deka niz negovite vodi mirnata plovidba ne mozhe da potrae dolgo", se veli vo tekstot. "A togash koga posledniot problem na poraneshna Jugoslavija, statusot na Kosovo, pochna da se dvizhi kon reshenie, se javija i problemite za Makedonija", pishuva avtorot.
Hodzha pishuva i deka prashanjeto za imeto na Makedonija se pretvori vo seriozen problem vo odnosite so Grcija i deka ako Makedonija ne se soglasi so ime shto i' se dopagja na Grcija, nejzinite perspektivi navistina kje bidat pomateni. Vo tekstot se veli deka postojat duri i glasini koi predviduvaat nejzino raspagjanje, posebno poradi toa shto se chini deka Grcija e reshena da ne pravi nikakvi otstapki za toa prashanje. "Makedonija mora da mu se zablagodaruva na Boga za toa shto Albancite se nejzina sostavna etnichka grupacija i shto Kosovo i Albanija se nejzini sosedi. Kosovo e mlada drzhava i Makedonija ne mozhe da ochekuva od nego golema pomosh, no zatoa Albanija pokazhala deka e protiv kakva bilo politika shto e nasochena kon destabilizacija na svoite sosedi. Koga ne bi bilo taka, Makedonija bi bila sosem poinakva politichka, a mozhebi i geografska realnost. So mnogu malku napor Albanija mozhe da ja pretvori Makedonija vo nova Bosna", se veli vo tekstot.
"Nepodgotvenosta na Makedonija celosno da se pridrzhuva do Ohridskiot dogovor bi bila dovolna prichina za Albanija da se vpushti vo politika vo nasoka kon destabilizacija na Makedonija. Prashanjeto za granicata megju Makedonija i Kosovo bi bilo ushte eden problem koj bi gi narushil sonishtata na Skopje, pa duri i povekje od toa. Za vreme na pregovorite megju Skopje i Prishtina za demarkacija na granicata Makedonija mora da ima na um deka toa prashanje e od mnogu pogolemo znachenje od tie 2.500 hektari shto taa gi bara kako svoi, a koi proizlegle od dogovorot shto go skluchila so Srbija vo 2001 godina. Zemjishnite parceli na granicata megju Kosovo i Makedonija imaat svoi legitimni sopstvenici. Za tie sopstvenici, koi se gragjani na Kosovo, von sekoja logika e da poseduvaat imot vo Makedonija. Kosovo ne smee da pravi nikakvi otstapki kon Makedonija vo odnos na demarkacijata na svojata granica, isto kako shto i vlastite vo Tirana i albanskite politichki partii ne bi smeele da molchat za toa prashanje", se veli vo tekstot. (Vecher)

ALBANSKA ZAKANA ILI SRPSKO PODMETNUVANJE

DPA i DUI ne se vo Dvizhenjeto za obedinuvanje

Liderite na DUI i na DPA ne se vklucheni vo takanarechenoto Dvizhenje za obedinuvanje na Albancite, reagiraat od dvete partii na pishuvanjeto na belgradskiot nedelnik NIN. Vo posledniot broj na srpskoto spisanie se objavuva statija za Kosovecot Avni Klinaku, koj na 17 maj vo Prishtina go formiral dvizhenjeto vo koe navodno se i Ali Ahmeti i Menduh Tachi. Vo tekstot pod naslov Dali na Makedonija i' se zakanuva vojna?, pishuva deka Klinaku pred 20 godini go predvodel Nacionalnoto dvizhenje za osloboduvanje na Kosovo, koe podocna prerasnalo vo OVK. Spored vesnikot, Makedonija naskoro kje ostane bez pogolem del od svojata teritorija. "Politichkiot spektakl shto kje bide pokritie za podelbata na Makedonija kje go izvedat dvete vodechki partii na makedonskite Albanci - DUI i DPA, a voena poddrshka za ostvaruvanje na celta kje dobijat od Kosovo", se veli vo tekstot na NIN.
DPA demantira deka Tachi uchestvuval vo takvi scenarija i istaknuva deka se raboti za srpska propaganda. "Takvi srpski scenarija ne ja vozbuduvaat DPA. Partijata e skoncentrirana na izbornata kampanja, a javnosta sekojdnevno mozhe da ja slushne nashata platforma na sobirite so gragjanite. DPA se zalaga za vleguvanje na Makedonija vo NATO i vo EU. Sigurno toa go slushnale i vo Belgrad. DPA nema problem so DUI, zashto tie se marginalci. Imame problem so vakvi mrachni scenarija na Belgrad i na Moskva, koi sakaat da ja vidat Makedonija vo istochnata hemisfera, a ne vo evroatlantskite strukturi, kade shto ni e mestoto", veli partiskiot portparol Adrijatik Imeri. Vo DPA velat deka Klinaku e marginalec, bez nikakvo vlijanie vo Kosovo.
I portparolkata na DUI Ermira Mehmeti proceni deka stanuva zbor za srpsko scenario, za da i' nashteti na DUI vo izbornata kampanja. "Na 17 maj Ahmeti beshe na miting vo Kichevo. Tekstot e podgotven vo srpskata razuznavachka kujna, za da im posluzhi na srpskite radikalni sili dokraj da si ja isteraat prikaznata za Kosovo. Indikativno e toa shto tekstot e objaven vo ekot na predizbornata kampanja vo Makedonija, kade shto se vodi besposhtedna bitka za diskreditacija na DUI", smeta taa. (Dnevnik)

PREDMETOT ZA MAVROVSKITE RABOTNICI KONECHNO E KAJ SUDIITE

ONA kje odgovara za maltretiranite rabotnici

Sluchajot so maltretiranite rabotnici e predaden vo Osnovniot sud Skopje 1. Sedum godini otkako bea maltretirani rabotnicite od Gradezhnoto pretprijatie Mavrovo, postojat shansi pravdata da izleze na videlina. Na spisokot obvineti za ovoj sluchaj se Krenar Osmani, Shkodran Idrizi i Fadilj Ferati, koi vo 2002 godina bea vo pritvor poradi maltretiranjeto na rabotnicite, no nabrgu bea oslobodeni zatoa shto Hashkiot tribunal ja prezede nadlezhnosta vrz predmetot. Osven niv, ushte 14 lica se obvineti za nekolkuchasovnoto grabnuvanje i izzhivuvanje vrz pette rabotnici vo 2001 godina, na patot Skopje-Tetovo.
Predmetot kje se vodi vo Krivichniot sud, vo novata sudnica vo koja se sledat najteshkite formi na kriminalni dela. So reformite vo sudstvoto i so uslovite shto gi barashe Tribunalot za vrakjanje na hashkite predmeti, sudnicata e kompletno opremena so soodvetna bezbednosna zashtita, videonadzor, video-bimovi, mozhnost za soslushuvanje na zashtiteni svedoci i mozhnost za linkuvan prenos od soslushuvanje na svedoci koi ne se vo Makedonija. "Makedonija e podgotvena za procesuiranje na predmetite, zashto i sudiite i drugiot kadar shto raboti na vakvi sluchai gi pominaa potrebnite obuki. Otkako kje go dostavime predmetot do sudot, toj kje reshi koga kje go zakazhe sudenjeto. Togash kje se znae i koj sudija kje go vodi", izjavi javniot obvinitel Ljupcho Shvrgovski.
Osven ovoj predmet, Hashkiot tribunal gi vrati i predmetite za vodstvoto na ONA, za grobnicata Neproshteno i za lipkovskata brana. Site tie se naogjaat vo Ministerstvoto za pravda, kade shto se preveduvaat.

SLUCHAJ PRELJUBA VO SUDSKIOT SOVET

Dozvolen e seks samo megju sudiite?

Chlenot na Sudskiot sovet koj izvrshil preljuba so funkcionerka od tehnichkiot personal na Sovetot kje bide razreshen, najverojatno i od mestoto sudija, i vo idnina nema da mozhe da ja izvrshuva taa funkcija! Vednash otkako pretpostaveniot i podredenata nejziniot soprug gi fatil na delo vo ljubovnoto gnezdo, vo stanot na preljubnikot vo Skopje, taa bila razreshena ekspresno na sednicata vo minatiot vtornik. Preljubata na kolegi od Sudskiot sovet stana institucionalna afera otkako Sovetot pismeno go zadolzhil pretsedatelot Bekir Iseni da povede postapka protiv nivniot kolega. Toj kje odgovara za zloupotreba na funkcijata i za diskriminacija, bidejkji kako pretpostaven na ljubovnicata ja iskoristil pozicijata taa da bide stavena vo situacija na nemoralen nachin da se pazari i da lobira za da ja izberat za sudija vo Upravniot sud. "Taa mu e podredena, ne e na negov rang. Od nego i' zavisel uspehot. Toa e slichno kako profesor da bide faten vo afera so uchenichka", objasnuvaat vo Sudskiot sovet zoshto ova ne e obichna preljubnichka afera.
Spored oficijalnite informacii vo Sudskiot sovet, soprugot na ljubovdzhikata ja fatil dvojkata na delo. Snimkite i dokazite za posledniot i za sostanocite pred toa toj vednash gi odnel vo Sovetot. Na snimkite imalo dokaz za toa deka negovata sopruga i shvalerot razgleduvale aplikacii shto gi podnele kandidatite za sudii vo Upravniot sud, kade shto konkurirala i taa.
"Toa e glavnata zabeleshka za ovaa visoka funkcionerka vo Sudskiot sovet. Site aplikacii, dokumenti, statistiki i sluzhbeni podatoci se vo kompjuterite i vo laptopite na chlenovite na Sovetot. Ne stanuva zbor za otkrivanje na nekoj doverliv materijal, no gospogjata ne smeela da gi iznesuva sluzhbenite dokumenti nadvor od zgradava", objasnuvaat vo Sovetot zoshto vrabotenata bila ekspresno razreshena.
Pokraj snimkite od shestmesechnata vrska na negovata sopruga so chlenot na Sudskiot sovet, navredeniot soprug donel i listing so povici od nejziniot privaten mobilen telefon od koj mozhelo da se vidi deka za nekolku meseci taa zavrtela nad 150 pati na sluzhbeniot broj na sudijata, deka mu se javuvala i po polnokj, vo sitnite chasovi. "Toa potoa se potvrdi i od listingot od sluzhbenite broevi na dvajcata kolegi", velat vo Sovetot.
Sudskiot sovet e podelen. Povekje chlenovi na Sovetot smetaat deka sudijata go raznishal ugledot na sudot so aferata so svojata podredena, koja bila kandidat za sudija, a drugi velat deka ljubovniot zhivot e privatna rabota i deka e nepravedno nekoj nekomu da mu se mesha vo toa. "Vo Sudskiot sovet imame ushte edna shvalerska dvojka, samo shto uspevame da ja krieme so godini. Ama tie se od administracijata. Dali toa znachi deka administrativcite smeat da imaat seks na rabotnoto mesto, a sudiite ne smeat?", komentiraa vrabotenite vo Sudskiot sovet. (Vest)

Latinoamerikanska sapunica

Soprugot na preljubnichkata e poznat hirurg. Kako shto ni raskazhaa vo vo Sudskiot sovet, koga gi donel dokazite za aferata toj kazhal niz shto se' minuval vo poslednive meseci. "Mi kazhuvaa - zhena ti e so toj i toj sudija vo negoviot stan na taa i taa adresa, a jas morav da odam na operacija". So dokazite hirurgot ekspresno povel brakorazvodna parnica, ja izbrkal zhenata od doma i i' se zakanuval deka kje i' go unishti zhivotot. Doznavame deka po izbivanjeto na aferata taa dozhiveala nerven slom. Vo sudskite krugovi vazhela za mnogu ubava i neguvana zhena, i pokraj toa shto e majka na dva studenta, velat nashite izvori. Sudijata shto se fatil so koleshkata od ponizok rang e tatko na dve deca, a zhena mu e poznata lekarka. Za da bide ironijata pogolema, velat lekarski izvori, lekarkata na vremeto bila na specijalizacija tokmu kaj iznevereniot hirurg, koj gi fatil na delo zhena si i mazhot na specijalizantkata.
Spored charshiskata verzija, pak, iznevereniot soprug e chlen na VMRO-DPMNE, a ljubovnikot na negovata sopruga od SDSM, shto na celata prikazna i' dava partisko-predizboren shmek. Od druga strana, vo mediumite izlegoa i komentari deka celata preljubnichka afera e lansirana tokmu sega za da se zatskrie izborot na skopskiot advokat Jovo Vangelovski (blizok do VMRO-DPMNE, branitel na nekoi od funkcionerite na taa partija shto bea sudeni za kriminal i kum na eden od vrvnite lugje vo VMRO-DPMNE Trajko Veljanovski), koj se spomenuva i kako iden minister za pravda, za sudija na Vrhovniot sud, i skandalot so neizborot na sudijkata od Strazbur Margarita Caca-Nikolovska.

PO DEVETGODISHNA RABOTA VO SUDOT VO STRAZBUR, IZVISI ZA VRHOVNIOT SUD

Margarita Caca-Nikolovska ostana bez rabota!

Sudijkata Margarita Caca-Nikolovska, koja po devetgodishna rabota vo Megjunarodniot sud vo Strazbur ne beshe izbrana za sudija vo Vrhovniot sud, ostana bez zvanje i bez sudiski imunitet! "Vo momentov sum nevraboteno lice, mojata rabota i kariera se zapreni, ne po moja greshka tuku po volja na nekoi drugi. Pak javno kje go povikam Sudskiot sovet da objasni zoshto ne sum izbrana i, ako ne saka sudija so 30-godishno rabotno iskustvo, od koi devet vo Sudot vo Strazbur i so poznavanje na stranski jazik, togash kakov sudija saka za vo Vrhovniot sud?", veli taa. Caca-Nikolovska otkriva deka poraneshniot pretsedatel na Vrhovniot sud Simeon Gelevski ja izbrishal od sistematizacijata na najvisokiot sud zatoa shto otishla vo Strazbur, no deka site drugi sudski avtoriteti, pa duri i politichari od razni partii koi bile vo kontakti so megjunarodnite faktori pokazhuvale volja taa greshka da se ispravi i, kako shto e redot, po Strazbur taa da se vrati na mestoto od kade shto zaminala.
Vo Sudskiot sovet nema nekoe poshiroko objasnuvanje za neizbiranjeto na Caca-Nikolovska. "Nikoj ne gi dobi potrebnite 10 glasovi za izbor na sudija vo Vrhovniot sud osven Jovo Vangelovski. Da dobieshe nekoj drug, kje se popolneshe i vtoroto uprazneto mesto, no kandidatite ne go dobija potrebnoto dvotretinsko mnozinstvo od 14-te glasovi na sednicata na Sudskiot sovet", velat otamu.
"Shokot e golem. Vo momentov ne mozham da vi kazham dali bi konkurirala povtorno na eventualen nov konkurs za nepopolnetoto mesto vo Vrhovniot sud. Kje se boram za nepristrasnost pri izborot na sudii vo Makedonija i za pochituvanje na megjunarodnite standardi", veli Nikolovska. (Vest)

PORADI PERENJE PARI I ZLOUPOTREBA NA SLUZHBATA

Priveden e eksdirektorot na ESM Pande Lazarov

Policijata go privede poraneshniot direktor na Elektrostopanstvo na Makedonija Pande Lazarov, koj e osomnichen deka perel pari i ja zloupotrebil sluzhbenata dolzhnost i ovlastuvanje. "Lazarov se somnichi deka kako direktor na ESM vo periodot od 1996 do 1998 godina prisvoil 300.000 amerikanski dolari i 190.000 germanski marki", informirashe ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska. Spored nea, parite bile provizija za skluchenite dogovori za delovna sorabotka so germanskata firmata Man Takrav Forder Tehnik od Lajpcig i so kineskata korporacija Hajnen, koi trebalo da isporachaat oprema za REK Oslomej i za TEC Kozjak. Na smetkata na osomnicheniot vo edna banka vo Budimpeshta chetiripati germanskata firma i ednash kineskata korporacija uplatile pari za konsultantski uslugi. "Vkupnata suma bila okolu 21,7 milioni denari, a potoa parite bile prefrleni na druga smetka, vo Germanija, so shto se sozdava prostor za somnevanje za krivichno delo perenje pari", pojasni ministerkata. Za da go prikrie potekloto i dvizhenjeto na parite, Lazarov gi konvertiral markite vo amerikanski dolari i gi prefrlil na druga smetka vo istata banka. Potoa otvoril nova bankarska smetka vo Landesbank vo Berlin, kade shto legnale site pari, velat od MVR.
Lazarov beshe direktor na ESM pred podelbata i privatizacijata na kompanijata. Vo toj period ESM se podeli na tri kompanii, po shto beshe privatizirana ESM Distribucija. Togash, pred privatizacijata, Lazarov otpushti okolu 1.000 lugje, navodno poradi prevrabotenost na kompanijata. Po privatizacija na ESM Lazarov beshe naznachen za direktor na ELEM, a po smenata na vlasta, vo septemvri 2006 godina, beshe razreshen od funkcijata. (Vecher)

ZA MAKEDONCITE VO ALBANIJA

Donatorska akcija na MPC

Skopskata eparhija pri Makedonskata pravoslavna crkva e nositel na donatorskata akcija Od nas za nashite za otvoranje biblioteka vo opshtinata Pustec, vo Albanija, kade shto zhiveat 5.000 Makedonci, javi MIA. Bibliotekata kje bide smestena vo Pravoslavnoto bogoslovsko uchilishte pri soborniot hram Sveti Arhangel Mihail vo Korchanskata eparhija na Albanskata pravoslavna crkva. Vo akcijata vo koja se sobrani nad 3.500 knigi, 2.900 spisanija, geografski i stopanski karti, dva kompjutera, uchebnici i uchenichki pomagala, uchestvuvaa i mnogu vernici.

MAKEDONIJA KONECHNO DOBI REPREZENTATIVEN SPORTSKI OBJEKT

Salata "Boris Trajkovski" e pushtena vo upotreba

Novata sportska sala Boris Trajkovski vo Skopje, za chija izgradba bea potrosheni okolu 20 milioni evra, oficijalno beshe pushtena vo upotreba. Crvenata lenta ja presekoa Vilma Trajkovska, soprugata na tragichno zaginatiot pretsedatel na Republika Makedonija Boris Trajkovski, i premierot Nikola Gruevski. Centarot e prv od vakov vid vo Makedonija i e namenet za organizacija na megjunarodni sportski natprevari i za organiziranje muzichki koncerti. Sodrzhi dve sali za najrazlichni sportovi (mala i golema) i profesionalna bina za koncerti, a ima kapacitet od 6.000 fiksni i ushte 2.000 podvizhni sedishta. Vo ramkite na kompleksot ima i profesionalna kuglana so osum lenti, fitnes-centar, nekolku sauni, dva restorana i 800 parking-mesta.

PLATITE GO ZGOLEMIJA INTERESOT

Bitka za mesto vo Irak

Drastichno zgolemenite plati, privlechnite unapreduvanja i za 80 nasto pogolemoto zhivotno osiguruvanje go zgolemija brojot na zainteresirani makedonski vojnici za uchestvo vo opasnite misii vo Avganistan, Liban, Bosna i Irak. Od Ministerstvoto za odbrana informiraat deka pritisokot za uchestvo vo misiite e se' pogolem. Platata za uchestvoto vo misiite shto im go isplakja drzhavata od budzhetot e megju 1.500 i 2.000 evra. Spored glasnogovornikot na Ministerstvoto Zaharie Vulgarakis, platata na major na ARM vo misijata vo Irak e 3.600 amerikanski dolari, a na negoviot kolega vo Avganistan 3.400 dolari. Kapetan vo Irak ima plata od 3.500 dolari, a vo Avganistan 3.200 dolari. Vodnik ili profesionalen vojnik vo Irak ima plata od 2.800, a vo Avganistan 2.700 dolari. Vo poslednava godina, so odluka na ministerot za odbrana, platite na vojnicite vo misiite se zgolemeni za polovina.
Od ARM tvrdat deka za posledniot kontingent shto beshe ispraten vo misijata na NATO vo Avganistan i koj se sostoi od okolu 130 vojnici, imalo trojno povekje kandidati. Po site zadolzhitelni rabotni testovi, medicinski, psiholoshki i bezbednosni proverki i dobrovolnoto prijavuvanje, se selektiraat vojnicite shto kje otidat vo misija. "Zhelbata da odat vo misija vo stranstvo e golema. Pred se', megju vojnicite ima golem motiv da ja pretstavuvaat svojata drzhava zaedno so kolegite od NATO, no i dokazhanata profesionalnost koja sekoja misija ja nasleduva od svoite prethodni kolegi", veli armiskiot portparol Mirche Gjorgovski. Vo misijata vo Irak shto ne e del od NATO-misiite ARM ima 77 vojnici i pet shtabni oficeri, eden vod od armiskite specijalci i eden vod od "leopardite", koi ja obezbeduvaat komandata vo Tadzhi. Vo misijata ISAF vo Avganistan Makedonija ja pretstavuvaat 127 vojnici, trojca oficeri vo glavniot operativen shtab i chetiri medicinski lica vo polskata bolnica pod komanda na cheshkata armija. (Shpic)

SKANDAL SO MENINGITIS

Ministerstvoto za zdravstvo se obide da skrie dva smrtni sluchaja

Ministerstvoto za zdravstvo se obide da gi skrie sluchaite na dve deca koi pochinale so somnevanje za meningitis! Iako Klinikata za detski bolesti tri dena prethodno go izvestila Republichkiot zdravstven sanitaren inspektorat za dvata somnitelni sluchaja na meningitis so sepsa koi umrele vo dva dena ednopodrugo, Ministerstvoto za zdravstvo gi obelodeni duri potoa. Se' ushte ne e utvrdeno kade e izvorot na infekcijata, a dvete deca se poedinechni sluchai koi doagjaat od razlichni lokacii vo Skopje. Ednoto dete odelo vo gradinkata Rosica vo naselbata Hrom, a drugoto e od naselbata Chento. Dvete bile na vozrast od okolu edna i pol godina i, iako bile tretirani so soodvetna terapija, sepak pochinale, velat vo Ministerstvoto.
I na dvete kliniki kade shto prestojuvale decata, kako i vo gradinkata kade shto inspekcijata napravila uvid, istiot den bile prezemeni site protivepidemiski merki so dezinfekcija na prostoriite i na inventarot, a zemeni se i brisevi od vrabotenite za da se otkrie eventualniot izvor na bakterijata koja go predizvikala zaboluvanjeto. Sanitarnata inspekcija napravila uvid vo site tri institucii - vo Detskata klinika, vo Infektivnata klinika i vo gradinkata i konstatirala deka se prezemeni site zashtitni merki.
Infektolozite se somnevaat deka prichinata za smrtta e bakteriski meningitis, iako toa se' ushte ne e laboratoriski dokazhano. Roditelite chii deca odat vo istata gradinka kade shto odelo edno od pochinatite deca se vo panika. Taka, grupite deca vo gradinkata Rosica se prepoloveni, a golem broj od niv bile isprateni i na pregled na Detskata klinika po baranje na roditelite. Na Detskata klinika e hospitalizirano ushte edno dete od istata gradinka, no toa nema znaci na meningitis. Lekarite ukazhuvaat deka meningitisot ovaa godina se pojavi malku porano, poradi promenlivoto vreme. (Spored Utrinski vesnik)

Zaushki gi kosat strumichani

Vo samo eden mesec povekje od dvojno se zgolemil brojot na zaboleni od zaushki vo Strumica, alarmiraat od strumichkata Opshta bolnica. Od infektivnoto oddelenie velat deka, od 60 sluchai na prijaveni bolni vo minatiot mesec, brojot se zgolemil na 162 zaboleni i predviduvaat deka ima ushte tolku zarazeni koi ne se javile na lekar. "Sekoj den se javuvaat po deset novi sluchai. Na oddelenieto se zgrizheni okolu 15 lica so komplikacii od bolesta. Ochekuvame toj broj da se zgolemi, zashto ushte ne e dostignat shpicot na epidemijata", veli specijalistot epidemiolog Katica Marangozova.
Spored lekarite, se ochekuva novi bolni da ima se' do krajot na maj i pochetokot na juni. Nevoobichaeno e toa shto ova infektivno zaboluvanje najchesto se javuva koga vremeto e studeno, pri neposreden kontakt i so prestojuvanje vo zatvoreni prostorii so bolni. Epidemioloshkata sluzhba izlegla na terenot za da gi otkrie neprijavenite zaboleni, osobeno megju romskata populacija, vo tursko-romskoto maalo vo Strumica i vo Bansko, kade shto se pretpostavuva deka brojot na zaboleni e najgolem. (Shpic)

SPORED NEVLADINATA ORGANIZACIJA "HEPTA"

Bolnite od hepatitis molat za lekovi!

Licata shto se zarazeni so hepatitis C so meseci chekaat lekovi, iako spored Zakonot za zdravstvena zashtita lekovite za infektivnite bolesti treba da bidat dostapni za site, zashto pacientite moraat navreme da pochnat so terapijata, reagiraat od nevladinata organizacija Hepta. "Vo momentov se lekuvaat 35 pacienti, od koi 10 vo Skopje, a drugite vo drugite gradovi. Sepak, nie nemame tochen broj, no toa najdobro go znae direktorot na Klinikata za infektivni bolesti. Spored nashite podatoci samo vo Strumica shest lica, a vo Struga pet lica chekaat da dojdat na red za lekuvanje", izjavi profesorkata Rozalinda Isjanovska od Hepta. Taa posochuva deka bolnite ne mozhat da ja napravat tipizacijata shto e potrebna za da mozhe da se pochne so lekuvanjeto. Edinstvena mozhnost za toa ima vo MANU, no tamu testovite si gi plakjaat pacientite otkako Fondot za zdravstvo pred edna godina ja prekina sorabotkata so taa institucija, a eden test chini 2.400 denari.
Vo Makedonija okolu 30.000 lugje se zarazeni so hepatitis C, a okolu pet procenti od naselenieto ima zarazna zholtica B. Tie bolesti teshko se dijagnosticiraat, zatoa shto vo ranite stadiumi ne se pojavuvaat simptomi. "Ako navreme se pochne so lekuvanje, koga bolesta e vo ran stadium, lekuvanjeto e 60 do 80 procenti uspeshno. Nasha preporaka e site shto imale rizichno odnesuvanje da napravat testovi, koi se brzi i ednostavni", veli doktor Magdalena Popovska.
Rizichni grupi se pacientite na dijaliza, hemofilicharite i intravenskite korisnici na droga. Hepatitisot najchesto se prenesuva preku krvta i pri seksualen odnos. (Vreme)

Makedonija e megju prvite pet drzhavi vo Evropa spored brojot na zabolenite od hepatitis C

Spored podatocite na Svetskata zdravstvena organizacija za Evropa, so 146 sluchai na hepatitis C vo 2006 godina Makedonija e megju prvite pet drzhavi! No, tochniot broj na zaboleni vo Makedonija ne e poznat poradi teshkoto dijagnosticiranje na bolesta, kako i poradi nedostigot na testovi za otkrivanje na bolesta. Vakvata sostojba e zagrizhuvachka i zatoa treba da se donese posebna programa za prevencija, koja kje bide izrabotena vrz osnova na realnite sostojbi shto kje se utvrdat so skrining shto kje se sprovede na terenot.

NA KLINIKATA ZA TOKSIKOLOGIJA VO SKOPJE

Dvaeset i pet maturanti vo alkoholna koma!

Dvaeset i pet maturanti vo minatata nedela bile doneseni na Klinikata za toksikologija vo alkoholna koma! Otkako pochnaa maturskite proslavi, doktorite od Toksikologija sekoja vecher primaat maloletnici koi se tolku pijani shto ne se pri svest. Ednakvo pijani do nesvest ima i momchinja i devojchinja. "Stanuva zbor za ekstremni truenja so alkohol, poradi shto mozokot na decata se zatapuva i tie pagjaat vo t. n. alkoholna koma. Decata imaat ispieno ogromni kolichestva alkohol, najchesto zhestoki pijalaci i pivo, a ne retko meshaat i po nekolku pijalaci. Bidejkji stanuva zbor za 18-godishni deca, sostojbata e mnogu opasna i mozhe da zavrshi i so smrt. Za srekja, dosega uspeavme uspeshno da gi izlekuvame site pijani maturanti shto gi primivme", veli direktorot na Klinikata Andon Chebishev.
Otkako kje gi primat, na maturantite najprvo im se pravi detoksikacija i im se dava vitaminska terapija. Maloletnicite moraat da ostanat na Toksikologija najmalku 12 chasovi, dodeka alkoholot celosno ne se isfrli od organizmot. Pijanite momchinja i devojchinja gi donesuvaat nivnite souchenici, pa pokraj maturantite koi se vo alkoholna koma doktorite gi pregleduvaat i drugite uchenici.
Direktorite na uchilishtata velat deka najchesto decata doagjaat podnapieni ushte od doma. Pri vleguvanjeto vo restoranite gi pretresuvaat detaljno i ne smeat da vnesat alkohol. "Vo restoranite ne smee da se sluzhi alkohol. No, proslavata najchesto zavrshuva okolu 3 chasot nautro. Potoa decata prodolzhuvaat vo skopskite kafulinja, kade shto pijat alkohol bez kontrola. Togash nastanuvaat najgolemite problemi", objasnuvaat direktorite. (Vest)

DALEKU E EVROPA

Makedonija nema ni edna tretina od evropskiot bruto domashen proizvod

Samo za okolu dva otsto porasnal bruto domashniot proizvod po zhitel vo Makedonija vo izminative deset godini, sporedeno so evropskiot prosek, pokazhuvaat podatocite na Eurostat. Od 1997 do 2007 godina makedonskiot BDP po zhitel porasnal od 26,7 na 28,9 otsto, shto ne e nitu edna tretina od prosekot na zemjite-chlenki na Evropskata unija, koj e fiksiran na granicata od 100 procenti. Spored prognozite, Makedonija kje ja zavrshi godinava so neshto povisok prosek od 29,2 otsto.
Vo sporedba so drugite zemji vo regionot, Makedonija i spored ovoj ekonomski indikator e na dnoto na listata.